-6-

prodaje v januarju 69. potem bi na osnovi zgornje regresije imeli

Vi, — LA bew.

Če podatki v zgornji tabeli uporabimo za konstrukcijo napovedne
funkcije ,potem je za navedeni primer ustrezna napovedna funkcija
FI) taka, da kot napovedano oziroma pričakovano velika t prodaje

za mesec januar 1970 da naslednjo vrednost
F(42) z 4,5] kom.

Odtod vidimo, da je razlika med napovedanima količinama prodaje

po klasični metode in na osnovi napovedne funkcije enaka. 38 low.
Dejanska prodaja za mesec januar pa je bila v začetku februarja
ugotovljena na višini lb Jo kw. Razlika med stvarno praiajo in napos
vedano prodajo na osnovi napovedne funkcije HD) je torej samo.13tw.
medtem ko je razlika med stvarno prodajo v januarju l,1969 in

pa med napovedjo prodaje po regresijski premici precej večja,
namreč 51 kota. Če upoštevamo prodajno ceno novih din 3500.- vidimo

| odtod, da brez upa abe napovedne funkcije izgubimo 4]8500-realis
zacije, z napovedno funkcijo pa znaša izguba realizacije samo KG Soo-
Korist, ki jo torej uporaba napovedne funkcije pri naša za kons
kretni primer je torej 15)000-več realizacije v mesecu januarju
1969.

Iz primera je razvidno, da nam uporaba napovedne funkcij
lahko bodisi zmanjša stroške ali pa poveča promet oziroma dohodek,
Natančnost napovedi, ki je možna na sonovi napovedne funkcije, |
zavisi od bogastva podatkov o poteku pojava v preteklosti, Čim
več je torej poi atkov o prodaji za nazaj, tj. čim pogostejša
so poročila o prodani količini, tem bolj zanesljiva je napoved