l, Problematika hapovedovanja ekonomskih in poslovnih po javov

Napovedi so nepogrešljivi del planiranja ekonomskih in poslov-
nih procesov. Planiranje kot poseben tip odločanja temelji
namreč na predpostavki o pričakovanem ali predvidenem gibanju
pojavov v prihodnosti, De janska gibanja po javov v prihodnosti
so za planerja neznana, zato se pri svojem delu lahko opira

le na bolj ali manj natančne napovedi vodočih poslovnih in
ekonomskih pogojev,

logičen pristop k napovedovanju ekonomskih in poslovnih po-
javov mora temeljiti na naslednjih treh izhodiščnih postavkah:

1) ekonomske in poslovne kategorije (obseg proizvodnje, do-

- hodek, cene, osebni dohodki itd) so v medsebojni zvezi, Te med-
sebojne zveze skupaj z kategorijami predstavljajo sistem, ki

je v času razmeroma stabilen;

2) prihodnje spremembe v intenzivnosti zgornjih kategorij so
v veliki meri odvisne od današnjih vzrokov, ali pa lahko pred-
videvamo spremembe na osnovi danes opaznih simptomov;

3) na osnovi poznavanja zgodovine razvoja pojavov je mogoče
raziskati naravo teh vzrokov in simptomov ter posledic in pred-
videnih sprememb v gibanju ekonomskih in poslovnih pojavov.

Na osnovi teh postavk (ki so osnova ne le napovedovanju, tem-
več tudi ekonomski teoriji in statistiki) lahko izvedemo tri

osnovne strategije napovedovanja: deterministično, simptoma-

tično in sistematično,

Deterministična strategija predpostavlja, da je sedanjost
vzročno povezana s prihodnostjo. Takšna predpostavka je v ne-
katerih primerih uporabna za napovedovanje; če npr. napove-
dujemo strukturo stroškov nekega projekta, pri tem pa poznamo
danes sklenjene pogodbe o izvajanju projekta, iahko zelo dobro
napovemo potrebne elemente.

Simptomatična strategija predpostavlja, da sedanji pojavi na-
kazujejo, kako se bo razvijala prihodnost. Takšni po javi ne
determinirajo prihodnosti, temveč indicirajo bodoče spremembe