E Wi o.c

O ZO oto, o E b

Tabela l:

Promet v gostinstvu (v milj.din) (Vir: Indeks)

1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974
282.0 327.0 592.0 489.0 635.0 778.0 990.0
288.0 314.0 378.0 475.0 630.0 741.0 948.0
228,0 363.0 445.0 537.0 703.0 867.0 1107.0
360.0 422.0 503.0 (638.0 746.0 996.0 1292.0
404.0 496.0 606.0 787.0 921.0 1192.0 1523.0
494,0 583.0 714.0 950.0 l1185.0 1555.0 1839,0
629.0 756.0 951.0 1272.0 1656.0 2040.0
670.0 820.0 1056.0 1398.0 1732.0 2110,0
506.0 629.0 814.0 1050.0 1283.0 1610.0
593.0 (478.0 709.0 '774.0 963.0 1162.0
360.0 425.0 555.0 677.0 838.0 1030.0
567.0 427.0 564.0 734.0 888.0 1102,0

Kot merilo za ocenjevanje napovedi uporablja Laboratorij
za digitalne sisteme kriterij kvalitete napovedi, ki jo do-
loča po enačbi

g>

O - Ej

kjer je 3? srednja kvadratna vrednost časovne vrste v območju
napovedi in č"%4) srednja kvadratna vrednost napake napovedi.

Pri vsakem izračunu napovedi zahtevamo informacije 0 G, , kjer
O, predstavlja kvaliteto napovedi za(Z-2) -ge obdobje

(če računamo napoved za T-%e razdohje), ter infomacije o0, ,
kjer je O, kvaliteta napovedi za (Z- 1)-,. razdobje, Kvalite-
ta napovedi za obdobje, na katero se nanaša napoved, lahko
ugotovimo šele, ko so znani podatki o dejanski vrednosti po-
java za to razdobje. Torej se tudi pri ocenjevanju napovedi
srečamo z neke vrste ekstrapolacijo: če so kvalitete napovedi
G, in G, visoke (100 ali več), potem pričakujemo, da bo tudi
kvaliteta napovedi za %-% obdobje visoka, Ta predpostavka je
realna seveda le v primerih, ko se zakonitost v gibanju pojava
v preteklih letih nadaljuje tudi v letu, za katero računamo
napoved«.Če pa pride v tem letu do večjih odstopanj, pa bo in-
formacija o O, inO, ter na osnovi nje sklep o pričakovani kva-