Panja napovedi od dejanskih vrednosti nimamo izdelanih ma-
tematičnih metod, zato se moramo v takšnih primerih nasloniti
izključno na vsebinsko analizo Po java, analizo odvisnosti po-
java od ostalih pojavov ter analizo sprememb pogojev, ki so
ali pa bi lahko povzročili ugotovljena odstopanja. Šele po
takšni analizi se bomo odločili ali moramo odstopanje obrav-
navati kot naključno fluktuacijo, ali pa kot začetek nove
zakonitosti. V prvem primeru moramo (ob predpostavki, da še
vedno velja do tedaj uporabljeni model) določiti koeficiente
modela na osnovi velikega števila preteklih podatkov, v dru-
gem primeru pa moramo večji del preteklih podatkov zavreči in
upoštevati le tiste, ki že odražajo novo smer razvoja pojava,

Metoda določanja koeficientov mora biti torej adaptivna, spo-
sobna sprejeti, prenesti in brez velikih naporov upoštevati
spremembe, ki jih narekuje vsebinska analiza obravnavanega
pojava.

c) Enostavnost v izračunavanju. S pojavom hitrih elektronskih
računalnikov je vprašanje enostavnosti matematičnih postopkov
dobilo povsem novo dimenzijo. Računalnik obdela veliko mno-
žico podatkov v zelo kratkem času, pri čemer tudi zapleteni
matematični postopki ne predstavljajo posebnega problema.
Vendar pa se postavlja vprašanje racionalnega izkoriščanja
računalniških kapacitet ter vprašanje izkoriščanja računalniš-
kega časa. Metode, ki zahtevajo, da hranimo veliko podatkov

o zgodovini pojava, da oblikujemo velike vmesne datoteke, me-
tode, ki na zapleten način ažurirajo datoteke in metode, ki
porabijo relativno veliko računalniškega časa za računske
operacije, so drage. Izhod v enostavnih metodah, vendar na
škodo kvalitete napovedi, v splošnem ni sprejemljiv, vendar

pa moramo pri izbiri med različnimi metodami hkrati zasledovati
stroške metode ter učinke metode.