Panja napovedi od dejanskih vrednosti nimamo izdelanih ma- tematičnih metod, zato se moramo v takšnih primerih nasloniti izključno na vsebinsko analizo Po java, analizo odvisnosti po- java od ostalih pojavov ter analizo sprememb pogojev, ki so ali pa bi lahko povzročili ugotovljena odstopanja. Šele po takšni analizi se bomo odločili ali moramo odstopanje obrav- navati kot naključno fluktuacijo, ali pa kot začetek nove zakonitosti. V prvem primeru moramo (ob predpostavki, da še vedno velja do tedaj uporabljeni model) določiti koeficiente modela na osnovi velikega števila preteklih podatkov, v dru- gem primeru pa moramo večji del preteklih podatkov zavreči in upoštevati le tiste, ki že odražajo novo smer razvoja pojava, Metoda določanja koeficientov mora biti torej adaptivna, spo- sobna sprejeti, prenesti in brez velikih naporov upoštevati spremembe, ki jih narekuje vsebinska analiza obravnavanega pojava. c) Enostavnost v izračunavanju. S pojavom hitrih elektronskih računalnikov je vprašanje enostavnosti matematičnih postopkov dobilo povsem novo dimenzijo. Računalnik obdela veliko mno- žico podatkov v zelo kratkem času, pri čemer tudi zapleteni matematični postopki ne predstavljajo posebnega problema. Vendar pa se postavlja vprašanje racionalnega izkoriščanja računalniških kapacitet ter vprašanje izkoriščanja računalniš- kega časa. Metode, ki zahtevajo, da hranimo veliko podatkov o zgodovini pojava, da oblikujemo velike vmesne datoteke, me- tode, ki na zapleten način ažurirajo datoteke in metode, ki porabijo relativno veliko računalniškega časa za računske operacije, so drage. Izhod v enostavnih metodah, vendar na škodo kvalitete napovedi, v splošnem ni sprejemljiv, vendar pa moramo pri izbiri med različnimi metodami hkrati zasledovati stroške metode ter učinke metode.