nomskih pojavov v večini primerov zelo stabilno osnovno smer
razvoja v nekem obdobju in to zaradi svojih inherentnih kumu-
lativnih karakteristik, Če uporabljamo metode ekstrapolacije
trenda v primerih, ko dosedanja smer razvoja ni bistveno dru-
gačna od dejstva prihodnje smeri, bodo napovedi na osnovi
ekstrapolacije zadovoljive, Ravno ta de jstvo pa je omogočilo
široko uporabo metode, Metoda ekstrapolacije trenda je v sploš-
nem uporabna vedno takrat, ko je vsebinska analiza pojava po-

kazala, da se bo pojav razvijal v vsaj približno dosedanji
smeri, |

2) Barometerska metoda

Te metode so direktna aplikacija simptomatične strategije
napovedovanja, Metode forsirajo uporabo statističnih indi-
katorjev kot so npr. izbrane časovne metode, katerih razvoj
predstavlja indikator (barometer) sprememb pri drugih pojavih,

V glavnem gre za dva osnovna načina uporabe barometerskih me-
tod: ali na osnovi vodilnih časovnih vrst, ali pa na osnovi
tkim, indeksov pritiska (pressure indexes). V ZDA je npr.
NBER postavil sistem treh tipov indikatorjev in sicer

- vodilne indikatorje
- koincidenčne indikatorje
- indikatorje odloga.

Pri napovedovanju so največ uporabljali vodilne in koinciden-
čne indikatorje, vendar tudi njihova praktična uporabnost ni
velika predvsem zaradi naslednjih dejstev:

a) koincidenčni indikatorji niso vedno konsistentni v gibanju,
torej lahko koincidenca med dvema ali več pojavi, ki so osno-
va tem indikatorjem, v nekem obdobju preneha ali se tako zmanj-
ša, da so kot indikatorji neuporabni;

b) v vsakem posebnem primeru ni mogoče ugotoviti, ali spre-
memba smeri razvoja časovne vrste, ki je bila izbrana kot
vodilni indikator, predstavlja nova zakonitost v njenem raz-
voju, ali pa je prišlo do odstopanja od dosedanje smeri razvoja
predvsem zaradi slučajnih vzrokov, ki so iz stališča uporabe
vrste kot vodilnega indikatorja nepomembni. Dokončno sodbo

O vzrokih za nastalo spremembo lahko izrečemo šele po preteku