Zunanji pomnilniki (magnetni disk, magnetne kartice, feritni
pomnilnik) imajo kapaciteto do 100 milionov znakov in omogo-
čajo direkten dostop. do podatkov. Programiranje v postopkovnih
jezikih (ALGOL, FORTRAN, PL/I, COBOL), ki so že blizu naravnim
jezikom, pa predstavlja novo fazo v procesu približevanja raču-

 nalnika uporabniku: Na računalnike te generacije je možno prik-

ljučevati pasivne dislocirane terminalhe enote, medtem ko se
računalniki na prehodu iz III. v IV. generacijo že lahko ' povezu-

jejo v aktivne računalniške-.mreže. '

Uporabne možnosti računalnika s takimi lastnostmi so zelo velike.
Sposobnost teh naprav, da izredne hitro, zanesljivo iri natančno
opravijo vrsto zapletenih operacij, s pridom uporabljajo na naj-
različnejših področjih. Najbolj pogosta in množična je uporaba .
računalnikov v gospodarstvu, saj je 4/5 računalnikov instaliranih
v gospodarskih organizacijah. Tu se računalniki uporabljajo pred-
vsem v procesu avtomatizacije upravljanja socio-tehničnih siste-
mov.

Računalnik je najbolj zapletena naprava kar jih je človek izdelal,
a je manipuliranje z rijim razmeroma enostavno. Mnogo težji je po-
stopek priprave nekega problema oz. področja za obdelavo z. raču-
nalnikom. Najbolj kompleksna in najtežavnejša naloga pa je izde-
lava avtomatiziranega informacijskega sistema za upravljanje
socio-tehničnih sistemov. Do danes je znanih kakih 60 poizkusov
izdelave "totalnega" informacijsko-upravljalskega sistema, ven-
dar nobeden od teh ni verificiran v praksi. Po drugi strani pa

so znane uspešne. realizacije avtomatiziranega upravljanja zelo
kompleksnih tehničnih sistemov (npr. projekti vesoljskih raziskav)
in uspešna uporaba računalnikov pri netehničnih projektih (npr.
učenje s pomočjo računalnika). Vidimo torej, da je področje, kjer
se računalniki največ uporabljajo (gospodarstvo), najmanj priprav-
ljeno na miselne, metodološke, strokovne in organizacijske spre-

membe, ki so posledica uvajanja računalnika v informacijski proces.

V infantilni fazi 'so računalniku pripisovali skoraj mistične
dimenzije. 'Znani "mit o računalniku je izviral iz.dejstva, da

uporabnik (točka A, slika l) ni vedel nič o računalništvu (točka B,

slika l), računalniški strokovnjak pa ni poznal problematike upo-
 rabnika. Danes vemo;.:da je učinkovito izkoriščanje. zmogljivosti

računalnika možno le z načrtnim sodelovanjem strokovnjakov različ-
nih profilov (področje med A in B, slika l). Na področju informa-
cijskih sistemov je'izdelana že dokaj fina gradacija med A in B
na srednji, višji in viscki stopnji izobrazbe, saj je znanih 193
različnih strokovnih profilov od problemskega analitika (področje

A) do sistemskega programerja, (področje B).

Izobraževanja s področja računalništva in informatike se deli na:

1. redno šolanje strokovnjakov iz področja informatike (področje
II, slika l) in računalništva (področje III, slika 1) na
srednji, višji in visoki stopnji.