3. IZOBRAĹ˝EVANJE NA PODROÄJU. RAÄUNALNIĹ TVA IN INFORMATIKE V zaÄetni fazi razvoja so bili raÄunalnik in raÄunalniĹĄke znanosti domena nekaterih univerz in institutov v ZDA in SSSR. Velik pre- obrat v. tem razvoju pa nastopi, ko se pojavi raÄunalnik na trgu . kot Komercialno blago. S tem je bila odprta pot za ĹĄiroko zasnova- no in poglobljeno znanstveno raziskovalno delo .na podroÄju raÄu- nalniĹĄtva in za bliskovit razvoj tehnologije raÄunalnikov. 0d izgradnje prvih digitalnih elektronskih raÄunalnikov: do danes., ko je v svetu instaliranih Ĺže pribliĹžno 300.000 teh naprav, so se izmenjale tri generaÄije raÄunalnikov. Vsaka generacija pa prinaĹĄa revolucionarne spremembe na tehniÄnem, tehnoloĹĄkem in organizacijskem podroÄju. : Prehod iz ene generacije v drugo ni skokovit, zato je teĹžko Äasov- e no in tehniÄno natanÄno opredeliti posamezno generacijo raÄunal- nikov. Vendar pa je iz dosedanjega razvoja moĹžno doloÄiti Ĺživljenj- ski ciklus in tipiÄne lastnosti posamezne generacije. Za I. generacijo (do leta 1960). je znaÄilna majhna kapaciteta cen- tralnega pomnilnika (nekaj tisoÄ pomnilnih celic) in zunanjih pom- nilnih medijev. Osnovni gradbeni element je elektronka. Ciklus obdelave posamezne operacije v procesorju je razreda milisekunde, periferne naprave pa so preteĹžno mehanske (pisalni stroj, tele- printer) in zato poÄasne. Programiranje je moĹžno samo v strojnem jeziku (programer mora poznati.binarno kodo za vsako operacijo in vsako adreso centralnega pomnilnika). Zaradi teh lastrosti raÄu- nalniki prve generacije niso primerni za ĹĄirĹĄo uporabo, Ĺže II. generacija raÄunalnikov (do leta 1965) pa:prinaĹĄa bistvene Spre- membe. Razvoj tehnologije je omogoÄil serijsko proizvodnjo raÄu- nalnikov, zato postanejo te naprave dostopne ĹĄirĹĄemu krogu inte- resentov. Elektronko je zamenjal tranzistor, poÄasno periferijo pa hitre naprave (Äitalec kartic, printer). Kapagiteta central- nega pomnilnika se moÄne poveÄa (nekaj desettisoÄ pomnilnih celic), dl) na centralni del pa je moĹžno prikljuÄiti nove pomnilne medije, ki so hitri in imajo veliko kapaciteto. Hitrost obdelave v cen- tralnem delu se zelo poveÄa (osnovni ciklus je nekaj deset mi- krosekund). Zaradi uvedbe simboliÄnih in zbirnih jezikov je programiranje in uporaba raÄunalnikov zelo poenostavljana. TakĹĄne performanse in pa relativno dostopna cena raÄunalniĹĄkih naprav so omogoÄile uvajanje raÄunalnikov na razliÄna podroÄja uporabe, zlasti pa v gospodarstvo. V Äasu druge generacije beleĹžimo nekaj let zapovrstjo izredno visoko stopnjo rasti raÄunalniĹĄke industri- je, ki je v povpreÄju desetkrat viĹĄja od stopnje rasti ostalih industrijskih vej. III. generacija (do leta 1972) prinaĹĄa nove izredne moĹžnosti eksploatacije raÄunalnikov. Za to generacijo je znaÄilna modu- larna izgradnja centralnega dela raÄunalnika in integrirana vezja. Centralni pomnilnik ima kapaciteto do nekaj stotisoÄ pomnilnih celic, osnovni ciklus obdelave pa je nekaj deset nar." Âťkund.