Io so številke, ki jih kapacitete vseh jugoslovanskih univerz
še zdaleč ne morejo zadovoljiti.: če pa upoštevamo, 'da'je bilo
v, Sloveniji leta 1970 instalirano več kot 50'% jugoslovanskih

. računalniških kapacitet (10) in da bo glede na trend vlaganj

delež Slovenije leta 1975 :cca 40 % jugoslovanskih računalniških
kapacitet, se pokažejo prave dimenzije tega problema. Znanstvene

institucije, ki jih odtok teh kadrov v operativo najbolj priza-

dene,:so zdradi tega sposobne prevzeti in izvajati le manjše;
kratkoročne in nepovezane raziskave. a

Nov' pomemben mejnik v razvoju računalništva in informatike"

pri nas je instaliranje velikega računalniškega. sistema
CYBER 72 .v Republiškem: računskem centru (RRC). Univerza'v
Ljubljani, ki je partner tega centra in ima priključeno na raču-

- nalnik mrežo terminalov, je dobila možnost za poglobljeno razisko-

Valno in pedagoško delo na različnih področjih, tudi na področju

« računalništva in informatike. Vendar. je zaradi velikega števila

 Partnerjev in neprimerne konf iguracije' računalnik preobremenjen,

kar pogosto onemogoča normalno delo na univerznih institucijah.
Zato so nekatere močnejše fakultete (elektro, strojna, FAGG), ki

sicer že imajo pasivne priključke na CY/BER, nabavile še lastne

računalnike. Institut»Jožef štefan, ki ima zelo močne pozicije v
RRC, pa ostopoma prevzema pobudo pri razvoju računakništva in

c dnformatike in še sodeluje pri mednarodnih projektih . tega
področja." o.z. 5. J. <4 NE (o bo ajEs a

-: Takšen je - v grobem - položaj v svetu in pri nas v trenutku, ko

Ekonomski fakulteti.

načrtujemo vsebino,

obseg in razvojni program informatike na