2. INFORMACIJA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Leta 1973 je JCUDI (Japan computer usage development institute)
predložil japonski vladi načrt za prehod iz postindustrijske v
informacijsko družbo (Plan for, information s$eiety), ki naj bi wsč—
ga postopno realizirali do leta 2000, Projekt je vzbudil izredno
zanimanje in podporo ne samo na Japonskem, temveč tudi v drugih
visoko razvitih državah, Osnovni cilj projekta je humanizacija

hitro se razvijajoče družbe, glavne naloge projekta pa.so (5):

- realizacija .sistema daljinske (dislocirane) medicinske zaščite w<—
- kompjuterizacija na področju vzgoje in šolstva
- oblikovanje podatkovnih bank za javno upravo in administracijo.

Istega leta je Švedska sprejela Zakon o podatkih (Swedish Data Act),
prvi zakon te vrste v zgodovini. S tem zakonom se urejajo odnosi
med državljani, pravnimi osebami in državo pri zbiranju, shranjeva-
nju in uporabi podatkov. Podobni zakonski osnutki so v pripravi v
ZDA, ZRN, Avstriji, na: Danskem. S

To sta le dva primera iz zelo širokega spektra aktivnosti s
področja procesiranja in distribucije informacij v svetu. Oba

, Primera sta po svoje značilna, saj kažeta, da se v razvitem svetu
zavedajo koristi in problemov, ki jih povzroča naraščajoča poplava
informacij. Tudi pri nas se zavedamo pomena se dragocene nemateri-
alne dobrine, saj je v novi ustavi in dokumentih zadnjih kongresov
ZK večkrat neposredno ali posredno poudarjen izredni pomen informa-
cije pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov.

— Informacija je "odkritje" našega stoletja. To seveda ne pomeni,

da je bila informacija pred tem neznani fenomen. Znano je, da je
informacija ključni element v procesu pridobivanja in uporabe zna-
nja ter poleg materije in energije pogojuje človekov razvoj od
prazgodovine do danes. Vendar pa informacija v preteklosti ni bila
predmet znanstvenih raziskav. Izjema so lingvistične raziskave
sintakse in semantike v naravnih jezikih in jezikovnih skupinah ter
načrtni poskusi klasifikacije informacij v dokumentalistiki in
knjižničarstvu. Eksplozivno naraščanje števila in obsega informacij,
povečane potrebe obdelave podatkov ter naraščajoči obseg in pogo-
stotst prenosa informacij pa so ustvarili pogoje za poglobljeno
raziskavo tega fenomena. Tako zasledimo v tridesetih letih našega
stoletja prve poskuse znanstvene analize, ki naj ugotovi naravo,
lastnosti in značilnosti informacije. 2

Prve raziskave so skušale opredeliti informacijo s stališča zane-
sljivega:in ekonomičnega prenosa. Temeljno delo na tem področju
je opravil C.E. Shannon, ki je rezultate svojih raziskav objavil.
leta 1948 v delu "The Mathematical Theory of Comunnication".
Shannon je dokazal statistično naravo informacije in definiral
mero za količino informacije.