24 vseh podrobnosti v zvezi s podatkovno bazoj

3, konverzijskega postopka» kako in odkod se bo napolnila
podatkovne hazaj

), podrobne sistemske logike nin zlasti vključitev vseh
kontrol» kot sot

- kontrola podatkov na numeričnosts doltino in območje
vrednosti;

- kontrola podatkov v odvisnosti od vrednosti določenih
drusih podatkovs

- kontrole ključševs opredeljene lodike» datumov in druge
kontrole;

5, zanesljivosti sistema» kot so pretošnost podstkov, odzivni

U3aSir,se?

Vse zdoraj naštete rFotrebe v bistvu sodijo v podatkovni
slovar, Usekakor ra Je  treha oceniti, kakšen Je vrliv teh
zahtev na prototis, Znano Je dejstvos da programska orodja
šetrte in Fete deneracije sicer nudijo marsikatere rrednostis;
8 so na računalniškem prostoru in času precej rotratna, U
kolikor analiza in ovrednotenje zmodljivosti pokaže,» da le-te
ne zadoščajo" nadaljujemo z ostalimi fazami  fivljenjskega
ciklusa razvoja obdelave nea  obikajen našin in z obišeajnimi
rrogramskimi orodji, (V strokovni literaturi Je opisanih nekaj
primerov» kjer so zašeli uporabljati  Fprototis kot redno
obdelavo» ne da bi fizično razrešili vrsto zdornjih vprašanji
posledice so bile katastrofalne,

lodišne strukture, ki so primerne za izdelavo prototipov V
smislu sistemsko anslitičnih orodij, so strukturirani problemi
s precejšnjo množico objektov in stributov v  datotešnih
povezavah, toda z relativno majhnim deležem saldoritmišnih
procesov.  llobri kandidati so torej transakcijski sistemi
operativne narave. Obdelave,» namenjene odločevalcem» niso
primerne, Na splosno pra velja» da paketne (bateh) obdelave in
celotne informacijske sisteme ne smemo razvijati s rrototirnim
pristopom» kar bomo razlosili pozneje,

4,2, Predelava prototisra v obdelavo za redno uporabo

Fredelava prototisa v obdelavo za redno (porabo Je dokaj
podostas toda Fo nakem mnenju v  histvu ne prinaša večjih
kakovostnih razlik glede na našin uporabe: ki Je  orisan v
podpoglavju 4,1, Značilno ze oba pristopa Je, da Je

18