Nove možnosti za premagovanje ovir,» ki so značilne pol

xivljenjski ciklus razvoja sistemas Je ponudil esrototirni
pristop izgradnje računalniskih obdelav, (V drugih področjih
in še zlasti v materialni sroizvodnji, Je serototiprni pristop
pri nastajanju končnega izdelka Ye dolgo običajna praksa, Fri
izdelavi uporabniške programske orreme ra se ta metodolodija
uveljavlja sele zadnja leta, Razlod z8 tako POZNO
vključevanje prototipnega pristopa za razvoj programske opreme
je treba iskati predvsem v nezadostni razvitosti informacijske
tehnologije za tovrstne pristope še v blišnji preteklosti, še
veči tudi danes Je prototipni pristop pionirski pristos, ki
se Je kljub nekaterim svojim prednostim šele zašel
uveljavljati,

2, Tehnika srototirnega pristopa

Izdelava  rašunalniskege  rrototipa (angl, prototvsping) Je
metoda z8 oblikovanje: rredstovitev in izpopolnitev
uporabnikovih potreb z izdradnjo  delujočeda models končnega
sistema - nin sicer nhitro in v tesnem sodelovanju z bodočim
Uporabnikom, $6 postopnimi  iterativnimi  izboljševami (isl,
Sl.2.) izhodisčneda  rrototipra kot rezultat  medsebojnegdas
čedalje boljšega razumevanja problema» pridemo lahko konično do
prototipa» ki Y bistvenih potezah zadovoljuje  potrehe
narošnika. Izdelava prototipov se zelo razlikuje od pristopov
izgradnje računalniško  rodertih informacijskih sistemov po
načelu življenjskeda ciklusa razvoja. Filozofija uporabnosti
prototira sloni na  šloveški lastnosti, da Je obikajno lašje
kritizirati obstoječe kot ustvarjsti,  Fotrebno Je  poudaritis
da Je prototis v bistvu poenostavljena interaktivna obdelava:
obišajno sprodgramirane z enim izmed t,i, programskih jezikov
četrte generacije  (JAG) in da Je razvoj prototipa v bistvu
heurističen razvoj,

Možnost uporabe prototirnedga pristopa v veliki meri sloni mna
dejstvis: da Je vvešina poslovnih obdelav medsebojno precej
podobnih Fo svoji naravi,  Fotrebno Je oblikovati podatkovne
baze, obstoječim  Fodatkom dodajati nove podatke, sereminjati
vsebino le-teh» Jih pregledovati in jih konično brisstis; če Jih
ne rabimo. Veliko je podobnosti tudi med (nekaterimi
sistemskimi modeli» modeli sodatkov» modeli funkcij, v zasnovi
obdelav nin oblikami poročil, Zato se v svetu čedalje holj
uvel javlja esristop "ponovne uporabe  uporabniskih programov"
(angl, reusable software),  lobre rrogramske resitve Je pad
treba seraviti v knjižnico programov in Jih po potrebi
uporabiti v podobni situaciji, Dostikrat so potrebne le
neznatne spremembe programov» ki se lahko hitro izvedejo s
sodobnimi interaktivnimi urejevalniki (editorji),