Ko se lotimo dela spoznavanja funkcij, MOramo soznati kriterije» Pro katerih lahko za vsako funkcijo opredelimo» sli je relevantna za sistem informacijskih sotreh uporabnika. lo podatkov o funkcijah lahko pridemo z intervjuji uporabnikov, z opazovanjem in analizo njihovega delovanjas s pregledom obstoječih poročil, planov: poslovne politike in organizacijskih rpredrisov, Vsekakor moramo pred nadaljevanjem dela nin še zlasti progrsmiranja, podrobno opredeliti vse funkcije in dobiti potrditev usrorabnika (ohišajno pismeno), da se strinja s specifikacijami, V zdoraj opisanem rostopku Je inherentno skrita vrsta dolokenih težav,» ki onemodošajo natanšno spoznavanje funkci, Orazovanje delovanja uporabnika običajno ni enostavno? dostikrat tudi uporabnik ne zna podrobno opisati vse funkcijes ki jih potrebuje za svoje delo, Sistemski analitik pa spet po svoje razume poslovno okolje,» ki da analizira, nakar predoči v podpis (iuporabniku zasnovo bodoče obdelave, izdelane Ki prisomoški; kot Jih uporablja sam. Tudi še Je dobil podris o strinjanju, to dejansko se ne pomeni," da Je uporabnik v celoti dojel zasnovo na enak našin kot sistemski analitik, Zato še v kali obstojajo določeni pomisleki; da (uporabnik ne bo zadovoljen z rašunalnisko obdelavo» ko bo narejena, To toliko bolj, ker Je iz nadaljnjega (ustvarjanja obdelave uporabnik skoraj v celoti izključen, Zaradi omenjenih tetav in nepopolne zasnove rašunalniške obdelave v življenjskem ciklusu razvoja sistemas imamo V praksi podosto opravka z 'jalovimi"' povratnimi zankamis ki so neučinkovite in drade (dl, sl,1,), j---------omni ooo ------ i ! i----- mo! ZASNOVA ! 1 ! pe RN NINI | ! U ! ! ! | | ! ! U ! i------- V----.-- i ! ! |1..! PROGRAMIRANJE |«