konsistentnost podatkovnih modelov in natančne vmesnike med

podsistemi.

Vodenje sej SZA je zahtevno opravilo. Od vodje pričakujemo, da je
ustrezno šolan, zlasti na področjih komuniciranja in pogajanj, na
področju analize in zasnove, na področju podatkovnega modeliranja
in pri poznavanju ustreznih diagramskih tehnik, pri uporabi
avtomatskih orodij in seveda na področju vodenja projektov. Kadar
niso prisotni ključni uporabniki, naj seje odpadejo in se o tem
obvesti vodstvo podjetja. Tehnika SZA je zlasti primerna, če gre

za aplikacije z več lokacijami ali za večdisciplinarna področja.
3.1.4. Metodologija časovnih omejitev

Velike spremembe v zasnovi in uvajanju sistemov so povzročile
ravno tehnike kot je SZA, izdelava prototipov, avtomatska orodja
zasnove in generatorji kod. V okviru I.I. je bila izdelana
metodologija časovnih omejitev (okvirov), ki ustrezno povezuje
vse štiri naštete tehnike. V danem časovnem okviru mora biti
zgrajen delujoči sistem. Tako se izognemo nevarnosti, ki je
pogosto prisotna pri izdelavi prototipov ali drugih  iterativnih

tehnikah, da funkcije sistema nekontrolirano naraščajo.

Predviden časovni okvir ni raztegljiv. Sistem mora biti v danem
časovnem okviru zgrajen do te mere, da ga je mogoče vpeljati. V
tem okviru poteka sicer kontinuiran iterativni razvoj, vendar so
razvijalci v časovni stiski, zato pazijo tudi na dodajanje novih
funkcij sistema. Metodologijo časovnih omejitev je smiselno
vpeljati tam, kjer je na voljo močno, učinkovito in enostavno
razvojno orodje. Orodje mora zagotavljati enostavno izdelavo
prototipov, tako da prototip lahko preraste v delujoči sistem.
Orodje mora biti tudi enostavno za uporabo. da lahko uporabniki

sodelujejo v procesu zasnove.

Tipična dolžina časovnega okvira je 60 do 90 dni. Delovni tim ne
sme biti velik. Primerna velikost je od 2 do 6 oseb (pri
kompleksnem razvoju je tim lahko tudi večji). Splošni koncept

metodologije: časovnih omejitev je, da je bolje imeti delujoči

UE