3. RAZVOJNE METODOLOGIJE DELA

3.1. Kaj je metodologija?

Zasnova in razvoj informacijskih sistemov sta praviloma
opredeljena kot projekt, v katerem sodeluje po več tednov, mescev
ali celo let  interdisciplinarno usmerjen tim sodelavcev.
Projektni cilji bodo doseženi, če bodo naloge nin odgovornosti
pravilno razdeljene in koordinirane. To lahko dosežemo na vsaj
dva načina. Eden je ta, da privzamemo neformalno in intuitivno
metodo ustaljenih navad in zdavega razuma (UNIZR). Pri drugem se
odločimo za formalno in sistematično metologijo in sledimo njenim
navodilom. Taka metodologija razdeli razvojni proces sistema na
večje število dobro definiranih nalog in nudi ustrezne tehnike za

njihovo realizacijo.

Metodologije si običajno pomagajo z modeliranjem dejanskih razmer
tako, da je iz modela razvidna sistemska struktura. Med seboj se
občutno razlikujejo, tako v stilu dela, kakor tudi zahtevanih

znanjih in izkušnjah posameznih snovalcev.

Bistvena razlika med metodologijo UNIZR in neko formalno razvojno
metodologijo je v tem, da imajo metodo UNIZR le nekateri eksperti
v svojih glavah, medtem ko so formalne metodologije eksplicitne.
Formalno metodologijo se da naučiti, UNIZR pa lahko osvojimo le s
poskušanjem in odpravljanjem napak. Formalno metodologijo
uporabljajo vsi člani tima, zato je zasnova sistema konsistentna,
medtem ko je uporaba metode UNIZR zelo riskantna, ker je uspeh
odvisen od sreče in genialnosti članov tima. Sodobne metodologije
omogočajo uporabnikom neposredni vpogled v nastajanje sistema in

temeljijo na uporabi avtomatskih orodij.