— iž —

V raziskavi je podana ocena, da bi z uporabo sodobne infor-
macijske tehnologije lahko prihranili kakih 15% njihovega
časa. Ta čaš pa bi vodilni delavci lahko uporabili za bolj
celovit in poglobljen pristop k obstoječim problemom (iz-
boljšanje kvalitete dela) ali za razširitev obsega dela z
izvajanjem dodatnih nalog (povečanje produktivnosti dela)
ali pa kako drugače.

Prve štiri - produktivne - aktivnosti zavzemajo 75% časa in
so pri tej kategoriji delavcev izrazito odvisne od osebnost-
nih lastnosti posameznika, zato tu ni možno pričakovati kak--
šnih izboljšav pri delu ločeno po posameznih aktivnostih. Av-
tomatizacija teh aktivnosti bi bila smiselna le, če bi bila
prikrojena osebnostnim lastnostim uporabnika. Ostanek, 25%
časa, ki ga tak delavec porabi manj produktivno, pa obsega
cel niz opravil in dejavnosti, ki so potencialni kandidati

za izboljšave in ki jim proizvajalci opreme za avtomatizacijo
pisarniškega dela posvečajo veliko pozornost.

"Skoraj tretjino tega manj produktivnega časa porabi vodilni
delavec za iskanje informacije, ostale postavke pa so:

: "izgubljen čas" to je čas, ki ga delavec porabi na poti v
okviru organizacije in izven nje,

- izguba časa povezana s telefoniranjem: čakanje na zvezo,.
napačne zveze, odsotnost partnerja ipd.,

- organiziranje lastnega dela (za vodstvene delavce pa tudi
dela podrejenih),

- kopiranje, urejanje osebne dokumentacije in podobna drobna

opravila.

Kot pri tajnici se tudi tukaj aktivnosti lahko opredelijo bo-
disi kot komuniciranje, bodisi kot manipuliranje z informaci-
jami, ki ga lahko z že znanimi ali pa z na novo razvitimi me-
todami avtomatiziramo. Tako lahko npr. vodilni delavec razre-
ši problem, ki ga najbolj sfrustrira,to je izgubo časa pri
telefoniranju, na dva načina: da prepusti iskanje telefonske
zveze svoji tajnici in tako prenese frustracijo nanjo, ali pa