— il -

kapaciteto do 1 milijarde znakov. Mikroračunalniki, ki se
uporabljajo v pisarni imajo seveda manjše ambicije. Najbolj
pogosto so tu v uporabi zamenljivi "floppy" diski s kapaci-
teto do 500 K znakov, vendar pa so na voljo tudi fiksni |
Winchester diski s kapacitetami 10, 20, 40 ali celo 80 mi-
lijonov znakov. To pa seveda niso edini možni mediji primerni
za arhivo ali kartoteko. Za arhivo (kjer se podatki ne menja-
jo), je verjetno primernejši mikrofilm, ker ima večjo koncen-
tracijo zapisa in je primeren tako za strojno kot tudi za
ročno obdelavo. Za avtomatično manipuliranje s kartotekami
pa se vedno bolj uveljavlja sistem optičnega (laserskega) za-
pisa. Prvi je to tehnologijo razvil Philips, prvenstveno za
uporabo v pisarnah. Njegov DOR (Digital Optical Recording)
disk lahko na eni površini zapiše 500 M (500 milijonov) zna-
kov. Poleg večje kapacitete imajo optični diski še vrsto
prednosti pred magnetnimi in dejansko predstavljajo imeniten
medij za najširšo uporabo.

Tipkanje in vzdrževanje kartotek so opravila, pri katerih se
z informacijami manipulira. Možnosti uvajanja avtomatičnih
postopkov za ta opravila smo pravkrat spoznali. Ostali dve
področji delovanja tajnice, ki sta s stališča avtomatizacije
zanimivi, to je pošta in telefon, pa uvrščamo v funkcijo ko-
municiranja. O tem pa nekoliko pozneje.

Podobno kot je IBM analiziral delo tajnice, je firma Booz
Allen s Hamilton s posebno raziskavo proučevala delo kreativ-
nih delavcev. Raziskava je zajela 300 vodilnih delavcev, ki
so opisali skoraj 90.000 vzorcev aktivnosti. Rezultati razi-
skave so pokazali tako strukturo njihove porabe delovnega

časa:

Opravilo % časa
čitanje in študij materialov 8
kreiranje dokumentov 13
komuniciranje (sestanki in telefon) 46
analiziranje 8

manj produktivno delo 25