Daleč največ časa (več kot 40%) porabi tajnica za pripravo
dokumentov (tipkanje, korekture), temu pa sledi delo s pošto
(12%), telefoniranje (10,3%) in urejanje kartotek (7,4%). To
bi bila lahko plodna področja za avtomatizacijo in izboljša-
nje performans tajniškega dela.

In res je bilo tipkanje prvo področje pisarniškega dela, zre-
lo za avtomatizacijo. Tajnica v glavnem tipka dopise, opomni-
ke, zapisnike, sklepe ipd. - torej prvenstveno tekst. Bolj
zahtevne zapise kot so npr. tabele pa praviloma pripravljajo
v strokovnih službah. Tekst je nenumeričen zapis in ima svoje
zakonitosti, ki se popolnoma razlikujejo od zakonitosti nume-
ričnega zapisa. Isto velja seveda tudi za obdelavo. Zato tu-
di obdelava teksta (angl. word processing ali WP) nima dosti
skupnega z AOP. To sta dva različna problemska področja, ki
se rešujeta vsak na svoj specifičen način. |

Štiri funkcije karakterizirajo avtomatično obdelavo teksta.
To so: :

- Funkcija kreiranja dokumentov s katero se omogoča prenos in
zapis teksta v računalniški sistem. |

- Funkcija urejanja, ki omogoča korekture in izboljšave doku-
mentov, ki so bili že zapisani v sistem.

- Funkcija oblikovanja, ki služi za pripravo že urejenih do-
kumentov za izpis.

- Servisne funkcije zajemajo vrsto standardnih opravil, ki
jih je možno izvajati s shranjenimi dokumenti. To so npr.
kopiranje, mešanje dokumentov, arhiviranje ipd.

Posamezne funkcije, zlasti servisne funkcije, je bilo možno
izvajati tudi na velikih računalnikih, za preostale funkcije
pa je bilo treba izdelati ustrezen software. Pravi razmah pa
doživi WP s pojavo mikroprocesorjev, ki so omogočili izdelavo
naprav, .namenjenih izključno za obdelavo teksta. Skupaj z na-
pravami pa so proizvajalci razvijali tudi specifičen software