vsake publicirane knjige in če bi se dinamika publiciranja
nadaljevala kot doslej, bi jih do leta 2040 izdali že kakih
200 milijonov, za kar bi te knjižnice potrebovale 8.000 km
polic. Nič bolje ni v strokovni sferi informacijske industri-
je. Tehnična dokumentacija za sodobno letalo tehta več kot
letalo samo. "O vsaki stvari je že toliko napisanega" pravi
Thurber, "da ne moreš več ničesar najti o njej".

Na splošno se pisarne kar dušijo v papirju in pisarniški de-
lavci ne morejo več zagotoviti niti kvalitete niti učinkovi-
tosti pri delu z informacijami. Philips ocenjuje, da ima v
povprečju vsak pisarniški delavec v zahodni Evropi kartoteko
z 20.000 dokumenti, ki ji letno doda 5.000 in iz nje izloči
3.000 dokumentov. Podobno je tudi v ZDA. Znana konzultantska
firma Arthur D. Little, Inc. ocenjuje, da je samo v pisarnah
poslovnih sistemov shrarijeno čez 300 milijard dokumentov in
da vsak pisarniški delavec doda v to "zakladnico" povprečno
4.000 kosov papirja na leto. Vso to maso informacij skuša
informacijska industrija spraviti pod kontrolo z zaposlova-
njem novih pisarniških delavcev, vendar pa učinkov, ki bi
kompenzirali povečano zaposlovanje, ni. Eminenten ekonomist
in profesor na MIT L.C. Thurow pravi, da problem produktiv-
nosti v ZDA ne zavisi od plavih, temveč od belih ovratnikov.
od vojne sem se je produktivnost v materialni proizvodnji po-
dvojila v informacijski sferi pa narašča le za kakšne 4% na

desetletje.

' Kljub tem slabostim pa stroški pisarniškega dela dosegajo že
kar grozljive razsežnosti. Firma Booz, Allen a Hamilton oce-
njuje, da so. ZDA že leta 1982 porabile za delo belih ovrat-
nikov več kot bilijon dolarjev. Stroški živega dela pa še
naraščajo za okrog 15% letno. Po drugi strani pa je za sodob-
no informacijsko tehnologijo značilno vztrajno nižanje stro-
škov. Stroški proizvodnje procesorjev se vsako leto zmanjšajo
v povprečju za 25%, pomnilnikov pa celo za 40%. če ob tem
upoštevamo še vrsto odličnih lastnosti teh naprav, kot so: