Imenuje se informacijska industrija, delavce v njej pa na
zahodu imenujejo kar "beli ovratniki" (za razliko od "plavih
ovratnikov" kot imenujejo delavce v materialni proizvodnji).
Kako mogočna je ta industrija pričajo podatki o deležu zapo-
slenih v njej. Tako je npr. v ZDA belih ovratnikov že več kot
polovica vseh zaposlenih, v Veliki Britaniji več kot tretji-
na, pri nas v Sloveniji pa po projekcijah iz študije "Slove-
nja 2000" kakih 40% zaposlenih.

Spoznanje o potencialni moči, ki je skrita v informaciji in

o možnostih izkoriščanja te moči so privedla do delitve dela
in izgradnje hierarhične strukture odnosov pri delu z infor- :
macijami. Toffler slikovito primerja bele ovratnike pri dnu
hierarhije z ročnimi delavci v materialni proizvodnji in jih
imenuje "proletariat v industriji simbolov", medtem ko so
delavci na drugem koncu hierarhije (znanstveniki, tehnična

in druga inteligenca, vodstveni kadri ipd.) po njem "informa-
cijska elita". Prvi imajo opravka z nizko, drugi pa z visoko
stopnjo abstrakcije.

V zavesti povprečnega človeka: se navadno izoblikuje poeno-
stavljena predstava o kompleksni strukturi odnosov in o siste-
mu pretoka informacij v informacijski industriji. Zanj je to
enostavno birokracija, delavec ki dela v pisarni (ali bolje
v uradu - torej uradnik) pa birokrat. To poimenovanje ima
močan negativen prizvok, s katerim se izraža odpor proti ne-
pravilnostim in slabostim (pa tudi nevarnostim) pisarniškega
dela, kot so slepo spoštovanje predpisov in procedur, pomanj-
kanje ali popolna odsotnost človečnosti v odnosih, koncen-
tracija moči v odtujenih centrih moči, neučinkovitost,

Pisarniški delavci se nikoli niso mogli ponašati z učinkovi-
tostjo pri delu. Z obstoječo tehnologijo, organiziranostjo

in metodami dela pa nikakor ne morejo obvladovati eksploziv-
no naraščajočega števila informacij. Jarret navaja za primer
problem knjižnic. Nekatere knjižnice so dolžne hraniti izvod