pa so nekega dne poslali iz Silikonske doline v svet prvi mikroprocesor, ali kot so mu rekli: chip, kar je v temeljih zamajalo navidez trdno perspektivo razvoja in eksploatacije raÄunalnikov. Mikroprocesorji so nakazali povsem nove moĹžno- ' sti uporabe informacijske tehnologije, ker so prenesli pro- cesno moÄ raÄunalnika iz strogo varovanih raÄunalniĹĄkih cen- trov neposredno na delovno mesto uporabnika in v njegov dom. Roboti in osebni raÄunalniki,"brihtni" gospodinjski aparati, raÄunalniĹĄko vodeni telefoni, televizorji, avtomobili, ure - vse to so produkti, ki jim je mikroprocesor "vdihnil inte- ligenco" (kot se komercialno reÄe dejstvu da te naprave de- lujejo samodejno, da je seznam njihovih funkcij razĹĄirjen in lahko izvajajo opravila, ki jih sicer ne bi zmogle, da se jim poveÄa uÄinkovitost in natanÄnost delovanja). KakĹĄne lastnosti pa imajo ti mogoÄni mikroprocesorji, ki tako nepredvidljivo ruĹĄijo stare in odpirajo nove razvojne in apli- kativne dimenzije? Da bi laĹže doumeli njihov bliskovit prodor na razliÄna podroÄja Älovekovega delovanja si oglejmo nekaj njihovih tipiÄnih karakteristik: â- To so zelo majhne, pa tudi zelo kompleksne mikroelektronske. naprave, ki imajo znaÄilnosti in lastnosti standardnega ra- ÄunalniĹĄkega procesorja. NajmanjĹĄe med njimi niso veÄje od posameznih Ärk tega teksta, vendar pa opravljajo funkcije desettisoÄev elektronskih vezij, sestavljenih iz stotisoÄev elektronskih komponent. - Mikroprocesor je moĹžno programirati. S programom mu predpi- ĹĄemo zaporedje operacij, ki jih mora opraviti za razreĹĄitev nekega problema. Program pa je moĹžno tudi spreminjati, kar pomeni da naprava zmore izvajati razliÄne naloge oziroma isto nalogo na druge naÄine. - Lahko si zapomni in arhivira velike koliÄine informacij. So- dobni mikroprocesorji so sposobni v svojih medijih zapisati in ohraniti tudi do 200.000 informacijskih enot, kar je ek- vivalent vsebine telefonskega imenika velikega mesta.