tekmi kmalu pošla sapa in se je preselila v klub opazovalcev
in spremljevalcev razvoja.

V sferi uporabe je po številu instaliranih računalnikov izra-
zito prednjačilo gospodarstvo, sledila pa je državna oziroma
javna uprava, ki sta ta svoj vodilni položaj tudi vedno bolj
utrjevali. Računalniki so se začeli vključevati v vedno nova
področja informacijskih sistemov organizacije. Na tržišču so
se začeli pojavljati že izdelani paketi programov iz področja
— matematike, statistike in poslovnih aplikacij. Uporabniki so
se začenjali zavedati, kako pomembna dobrina je informacija.
To je povzročilo tudi spremembo njihovega odnosa do načina
zbiranja, arhiviranja in obdelave podatkov. Namesto klasičnih:
datotek se je pojavila alternativna rešitev, po kateri se po-
datki zbirajo v skupno bazo podatkov in so pod kontrolo po-
sebnega programa DBMS. |

V procesu obdelave so se začele uveljavljati bolj prefinjene
metode (kot so metode operacijskih raziskav, statistične me-
tode, simulacije ipd.), vendar pa je težišče dela še vedno
ostalo na rutinskih obdelavah, kjer matematika ne presega
osnovnih aritmetičnih operacij. Še vedno so torej prevladova-
le računovodske in njim podobne aplikacije. V obeh primerih,

tako pri uporabi znanstvenih metod za reševanje nekega proble- .-

ma, kot tudi pri enostavnih, rutinskih in repetitivnih obde-
lavah pa je predmet predelave neka numerično izražena, mer-
ljiva vrednost, ki jo imenujemo podatek (angl. data). Zato

so v svetu tudi poimenovali take procese v informacijskem si-
stemu z računalnikom "Data Processing" (DP) pri nas pa "Elek-
tronska obdelava podatkov" (EOP) oziroma "Avtomatska obdelava
podatkov" (AOP). Za obdelavo podatkov v drugačni obliki, kot
npr. tekst, grafičen zapis, zvok proizvajalci še niso bili
sposobni izdelati ustreznih naprav, uporabniki pa so bili pol-
no okupirani in zadovoljni z AOP. |

Takšno je bilo - v grobem - stanje in trendi na področju raz-
voja in uporabe računalnikov pred enim desetletjem. Potem