Zunanji pomnilniki (magnetni disk, magnetne kartice, feritni
pomnilnik) imajo kapaciteto do 100 milignov znakov in omogo-
čajo direkten dostop do podatkov. Programiranje v postopkovnih
jezikih (ALGOL,.FORTRAN, PL/I, COBOL), ki so že blizu naravnim
jezikom, pa predstavlja novo fazo v procesu približevanja raču-
nalnika uporabniku. Na računalnike te generacije je:možno prik-
ljučevati pasivne dislocirane terminalne enote, medtem ko se
računalniki na prehodu iz III: v IV. generacijo že lahko povezu-
jejo v.aktivne računalniške mreže. H s
Uporabne možnosti računalnika s takimi lastnostmi so zelo velike.
Sposobnost teh naprav, da izredno hitro, zanesljivo in natančno
opravijo vrsto zapletenih operacij. s pridom uporabljajo na naj-
različnejših področjih. Najbolj pogosta in množična je uporaba
računalnikov v gospodarstvu, saj je 4/5 računalnikov instaliranih
v gospodarskih organizacijah. Tu se računalniki uporabljajo pred-
vsem v procesu avtomatizacije upravljanja socio-tehničnih siste-
mov.

Računalnik je najbolj zapletena naprava kar jih je človek izdelal,
a je manipuliranje z njim razmeroma enostavno. Mnogo težji je po-
stopek priprave nekega problema oz. področja za obdelavo z raču-
nalnikom. Najbolj kompleksna in najtežavnejša naloga pa je izde-
lava avtomatiziranega informacijskega sistema za upravljanje
socio-tehničnih sistemov. Do danes je znanih kakih 60 poizkusov
izdelave "totalnega" informacijsko-upravljalskega sistema, ven-
dar nobeden od teh ni verificiran v praksi. Po drugi strani'pa

so znane ' uspešne realizacije avtomatiziranega upravljanja zelo
kompleksnih tehničnih sistemov (npr. projekti vesoljskih raziskav)
in uspešna uporaba računalnikov pri netehničnih projektih (npr.
učenje s pomočjo računalnika). Vidimo torej, , da je področje, kjer
se računalniki največ uporabljajo (gospodarstvo), najmanj priprav-
ljeno na miselne, metodološke, strokovne in organizacijske spre-
membe, ki so posledica uvajanja računalnika v informacijski. proces.

V infantilni fazi sc računalniku pripisovali skoraj mistične
dimenzije. Znani "mit o računalniku je izviral, iz dejstva, da
uporabnik (točka A, slika 1) ni vedel nič o računalništvu (točka B,
slika l), računalniški strokovnjak pa ni poznal problematike upo-

' rabnika. Danes vemo, da je učinkovito izkoriščarije zmogljivosti
računalnika možno le z načrtnim sodelovanjem strokovnjakov različ-
nih profilov (področje med A in B, slika 1): Na.področju informa-
cijskih,sistemov je izdelana že dokaj fina gradacija 'med A in B

na srednji; višji in visoki stopnji izobrazbe, saj je znanih 19. z
različnih strokovnih profilov .od problemskega.:analitika (področje
A) do sistemskega programerja (področje B).

ii na : ' H . ha a E 4 ".., H . . . M 4 . | ..
Izobraževanja s področja računalništva in informatike se deli na:
1. redno šolanje strokovnjakov iz področja informatike (področje

II, slika l) in računalništva (področje III, slika 1) na
srednji, višji in visoki stopnji.