- 6 - 3. IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE | V začetni fazi razvoja so bili računalnik in računalniške znanosti - domena nekaterih univerz in institutov v.ZDA in SSSR. Velik pre- obrat v, tem razvoju pa nastopi, ko se pojavi računalnik na trgu kot komercialno blago. S tem je. bila odprta pot za široko zasnova- no in poglobljeno znanstveno.raziskovalno delo na področju raču- nalništva in za bliskovit razvoj tehnologije računalnikov. 0d izgradnje prvih digitalnih elektronskih računalnikov do danes, ko je v svetu instaliranih že približno 300.000 teh naprav, so se izmenjale tri generacije računalnikov. Vsaka generacija pa prinaša revolucionarne spremembe na tehničnem, tehnološkem in organizacijskem področju. Z. .- Prehod iz jene generacije v drugo ni skokovit, zato je težko časov- no in tehnično natančno opredeliti. posamezno generacijo računal- nikov. Vendar pa je iz dosedanjega razvoja možno določiti življenj- ski ciklus. in tipične lastnosti posamezne generacije.. Za I. generacijo (do leta 1960) je značilna majhna kapaciteta cen- tralnega pomnilnika (nekaj: tisoč pomnilnih celic) in zunanjih pom- | nilnih medijev. Osnovni gradbeni element je elektronka. Ciklus obdelave posamezne operacije v procesorju je razreda milisekunde, periferne naprave pa so pretežno mehanske (pisalni stroj, tele- printer) in zato počasne. Programiranje je možno samo v strojnem jeziku (programer mora poznati binarno kodo za vsako ' operacijo in vsako adreso centralnega pomnilnika). Zaradi teh lastnosti raču- nalniki prve generacije niso primerni za širšo uporabo, že II. generacija računalnikov (do leta 1965) pa prinaša bistvene spre- membe. Razvoj tehnologije je omogočil serijsko proizvodnjo raču- nalnikov, zato postanejo te naprave dostopne širšemu krogu inte- resentov. Elektronko je zamenjal tranzistor, počasno periferijo pa hitre naprave (čitalec kartic, printer). Kapaciteta central- nega pomnilnika se močne poveča (nekaj desettisoč pomnilnih celic), na centralni del pa je možno priključiti nove pomnilne medije, ki so hitri in imajo velikc kapaciteto. Hitrost obdelave v cen- tralnem delu se zelo poveča (osnovni ciklus je nekaj deset mi- krosekund). Zaradi uvedbe simboličnih in zbirnih jezikov je programiranje in uporaba računalnikov zelo poenostavljana. Takšne performanse in pa relativno dostopna cena računalniških naprav so omogočile uvajanje računalnikov na različna področja uporabe, zlasti pa v gospodarstvo. V času druge generacije beležimo nekaj let zapovrstjo izredno visoko stopnjo rasti računalniške industri- je, ki je v povprečju desetkrat višja od stopnje rasti ostalih industrijskih vej. III. generacija (do leta 1972) prinaša nove izredne možnosti eksploatacije računalnikov. Za to generacijo je značilna modu- larna izgradnja centralnega dela računalnika in integrirana vezja. Centralni pomnilnik ima kapaciteto do nekaj stotisoč pomnilnih celic, osnovni ciklus obdelave pa je nekaj deset nan: skund.