To so. številke, ki jih kapacitete vseh jugoslovanskih univerz

še zdaleč ne morejo zadovoljiti. če pa upoštevamo, da je bilo

.V Sloveniji leta l970. instalirano: več kot 50 % jugoslovanskih
računalniških kapacitet (10) in' da bo glede na trend vlaganj
delež' Slovenije. leta 1975 cca H0'% jugoslovanskih računalniških
kapacitet, se. pokažejo. prave dimenzije tega problema. Znanstvene
institucije, ki jih odtok teh kadrov v  eperaliwo najbolj priza-
dene, so zaradi tega sposobne prevzeti in izvajati le manjše,
kratkoročne in, nepovezane raziskave.

Nov pomemben šev kadi v razvoju računalištva in: informatike. H

pri nas je instaliranje velikega računalniškega sistema '.

CYBER 72 v Republiškem računskem centru (RRC). Univerza v.
Ljubljani, ki je partner tega centra in ima priključeno na raču-
nalnik mrežo terminalov, je dobila možnost za poglobljeno razisko-
ovalno in pedagoško delo na različnih. področjih, tudi na področju
računalništva. in informatike. Vendar je zaradi velikega števila
partnerjev in neprimerne konfiguracije računalnik preobremenjen,
kar pogosto onemogoča normalno delo na univerznih institucijah.
Zato so nekatere močnejše fakultete (elektro, strojna, FAGG), ki
sicer že imajo pasivne priključke na CYBER, nabavile, še lastne.
računalnike. Institut Jožef Štefan,: ki ima zelo močne: pozicije. A
RRC, pa. ostopoma, prevzema pobudo pri razvoju računalništva in.
informatike in še. sodeluje pri mednarodnih projektih tega.
Področja. NE

'rakšen. je - v grobem - položaj. V svetu in pri nas v tečnutki, ko
načrtujemo vsebino, .obseg in razvojni program informatikč na,..
Ekonomski fakulteti. čas