- cl -

ne bi obravnavala samo tehničnih aspektov, temveč tudi orga-.
nizacijske, ekonomske in sociološke probleme sistema človek -
stroj. Splošna informatika, kot imenuje to znanost, mora empirij-
sko-induktivna in abstraktno-deduktivna spoznanja združiti v
teorijo o strukturi; oblikovanju in delovanju informacijskih
sistemov (9). . ; o. .

Podobna terminološka in vsebinska razhajanja zasledimo na tem
področju tudi pri nas. če izvzamemo izraz informatologija, ki
je nastal na hrvaškem in.je'ozko vezan za področje dokumentali-
stike, sta se pri nas ustalila predvsem. dva termina: računal-
ništvo in informatika. Termin. računalništvo, ki je nastal na
nekaterih tehničnih fakultetah in ga je praksa zelo hitro usvoji-
la, je slovenski izraz za hardwarski in-softwarski del computer
science. Informatika je mnogo mlajši in mnogo bolj sporen pojem.
Medtem ko nekateri menijo, da spada informatika med tehnične
vede (priloga 1), pa večina smatra, da je to slovenski izraz za
področje kot ga je definiral Grochla.

Pri. nas zaostajamo z razvojem teh' znanosti za kakih 5 let za
razvitimi deželami. Predvsem se čuti pomanjkanje enotnega in
jasnega koncepta razvoja, ki 'bi temeljil na analizi komparativ-
nih prednosti našega samoupravnega družbenega in gospodarskega
sistema. Zaradi tega so razvojni programi nastajali stihijsko,
zajemajo problemsko področje le parcialno in.se pogosto prekri-
vajo. Edini resen poizkus, da bi novo vedo gradili na trdnih
temeljih, je objavljen v načrtu makroprojekta "Sistem informa-
cija u upravljanju" (6,7). V tem dokumentu je zastavljen dolgo-
ročen program znanstvenih raziskav na področju, ki je zelo blizu
Grochlovi splošni informatiki. V programu so' zajete tako splošne
temeljne raziskave kot tudi raziskave povezane: s specifičnostmi
našega družbenega razvoja. Za realizacijo programa so bili pred-
lagani naši eminentni :.nanstveniki in strokovnjaki s tega in s.
sorodnih področij ter vrsta znanstvenih institucij, ki se ukvarja
s to problematiko. žal je makroprojekt' - zaradi znanih razlogov -
ostal le pri zamisli. EN SE A

V Sloveniji imamo na področju računalništva že skoraj lu letno
tradicijo. Kmalu po nastopu druge generacije računalnikov so na
elektrofakulteti v Ljubljani pričeli načrtno raziskovati teorijo
in tehniko digitalnih, analognih in hibridnih računalniških
naprav. Ne dolgo za tem je bil instaliran prvi računalnik
Zuse. Z23, ki je odigral izredno pomembno vlogo' pri šolanju prvih
računalniških strokovnjakov pri nas in pri začetku oblikovanja
lastnega aplikativnega softwara. Temu je sledilo obdobje inten-
zivnih vlaganj gospodarstva. in družbenih: služb v računalniške
instalacije, ki traja še danes... da SODA ME. MČ,

V tem' času prihajajo vedno bolj dovizraza slabosti nenačrtnega..
razvoja tega področja pri nas. Operativa, ki želi in mora izkorišča-
ti instalirane računalniške kapacitete, sproti angažira vse kadre,
ki imajo. znanje in interes za delo na tem področju. To je tudi
razumljivo, saj so potrebe po teh kadrih izjemno velike. Prof.

Han je v svoji študiji (4) prognoziral, da bo leta 1975. Jugosla-
vija potrebovala 2000 sistemskih analitikov in 2800 programerjev.