MN —

Te iz
NA

2. INFORMACIJA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Leta 1973 je JCUDI (Japan computer usage development institute) .
predložil japonski vladi načrt za prehod iz postindustrijske v.
informacijsko družbo (Plan for information sveiety), ki naj bi
ga postopno realizirali do leta 2000. Projekt je vzbudil izredno
zanimanje in podporo ne samo na Japonskem, temveč tudi v drugih
visoko razvitih državah. Osnovni cilj projekta je humanizacija
hitro se razvijajoče družbe, glavne naloge projekta pa so (5):

- realizacija sistema daljinske (sislocirane) medicinske zaščite
- kompjuterizacija na področju vzgoje in šolstva
- oblikovanje podatkovnih bank za javno upravo in administracijo.

Istega leta je švedska sprejela Zakon o podatkih (Swedish Data Act),
prvi zakon te vrste v zgodovini. S tem zakonom se urejajo odnosi
med državljani, pravnimi osebami in državo pri zbiranju, shranjeva-
nju in uporabi podatkov. Podobni zakonski osnutki so v pripravi v
ZDA, ZRN, Avstriji, na Danskem. O

To sta le dva primera iz zelo širokega spektra aktivnosti s
področja procesiranja in distribucije informacij v svetu. Oba
primera:sta po, svoje značilna, saj kažeta, da se v razvitem svetu
zavedajo;koristi in problemov, ki jih povzroča naraščajoča poplava
informacij. Tudi pri.nas se. zavedamo pomena se dragocene nemateri-
alne dobrine, saj je v novi ustavi in dokumentih zadnjih kongresov
ZK večkrat neposredno ali posredno poudarjen izredni pomen informa-

cije pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov.

Informacija je "odkritje" našega stoletja. To seveda ne pomeni,

da je bila informacija pred tem neznani fenomen. Znano je, da je
informacija ključni element v procesu pridobivanja in uporabe zna-
nja ter poleg materije in energije pogojuje človekov razvoj od
prazgodovine do danes, Vendar pa informacija v preteklosti ni bila
predmet znanstvenih raziskav. Izjema so lingvistične raziskave .
sintakse in semantike v naravnih jezikih in jezikovnih skupinah ter
načrtni poskusi klasifikacije informacij v dokumentalistiki in Ron
knjižničarstvu. Eksplozivno naraščanje števila in obsega -informacij,
povečane potrebe obdelave podatkov ter naraščajoči obseg in pogo-
stotst prenosa informacij pa so ustvarili pogoje za poglobljeno
raziskavo tega fenomena. Tako zasledimo v tridesetih letih našega
stoletja prve poskuse znanstvene analize, ki naj ugotovi naravo,

s

lastnosti in. značilnosti informacije.

Prve raziskave so skušale opredeliti informacijo s stališča "zane-
sljivega in ekonomičnega prenosa. Temeljno delo na tem področju
je opravil C.E. Shannon, ki je rezultate svojih raziskav objavil.
leta 1948 v detu "The Mathematical Theory of Comunnication",
Shannon je dokazal statistično naravo informacije in definiral
mero za količino informacije.