ZANA več so še dejali, da je imel za to pristojni pooblaščenec turnirskega vodstva ob prepovedi v mislih ne- - ko drugo obleko, in ne tiste, s Pra je Navratilova zares nasto- pila. Med spremembe od tedaj pa do zdaj, gre šteti tudi višino denarnih nagrad. Navratilova si je na pri- mer s prvim mestom leta 1979 priigrala ček za okroglih 20.000 dolarjev, letos je njena nagrada za prvo. mesto znašala že približno sedemkrat toliko. In od leta 1979 je preteklo samo pet let... ' John MCEnroe je zmagal še prepričljiveje kot. Navratilova in za spremembo se tudi ni razbur- Kljub temu, da je Ha- na Mandlikova na kon- cu svojega wimbledon- skega. nastopa razhu- dila gledalce, si je ne- kaj simpatij vseeno pri- dobila. Ne nazadnje tu- di zaradi kratkega po- čitka na sodnikovih ko- lenih. Za gledalce in fo- tografe pa je poskrbela tudi Američanka Pam Shriver, ki Je po izgub- ljenem dvoboju z roja- kinko Kathy Jordan na- zorno pokazala, kaj mi- sli o svojem porazu. Stoti turnir šele bo S številkami, ki so same po sebi zares nespremenljive, je v zvezi z Wimbledonom sploh križ. Letos so sicer res slavili 100-letnico pr- ' vega tekmovanja žensk v Wimble- donu, toda kljub temu je napravil napako tisti, ki je Martino Navra- tilovo razglasil za stoto zmagoval- ko v Wimbledonu. To ni točno iz dveh razlogov: prvič so mnoge tekmovalke ta turnir dobile več- krat, drugič pa v času obeh svetov: nih vojn wimbledonskega turnirja niso prirejali. Stoti turnir bo na Jal nad odločitvami sodnikov. Za- | to pa je njegov nasprotnik v fina- lu. Jimmy Connors poskrbel za k več zanimivih prizorov. Že v poiti- nalu je prijateljsko z loparjem po- tolažil Ivana Lendla, nato pa se je nekajkrat sporekel z linijskim so- : dnikom in si na koncu, nezadovo- ljen z njegovimi odločitvami, po- menljivo zatisnil nos. Seveda je moral svoje obnašanje pojasniti tudi glavnemu sodniku, pred pu- ritanskimi Angleži pa. si vendarle ni upal ponoviti tistega, kar je h storil na turnirju v Parizu. m bomo dobili tudi stotega zmago- valca, a šele med moškimi, ki so začeli tekmovati .sedem let prej kot ženske. In seveda s pridržkom, da bo sicer stoti po vrsti, a ne tudi stota oseba. Ko pišemo o wimbledonski tra- diciji, se letos kažejo »razpoke« tudi kar zadeva presenečenja, ki so bila sicer tudi od nekdaj tradi- cionalna: A kaj reči letos, ko je v petih poglavitnih konkurencah (moški in ženske posamezno, mo- ške in. ženske dvojice ter. mešani pari) kar vseh pet lanskih zmago- valcev zmagalo tudi letos? Toda zadevo je mogoče videti tudi dru- gače: ali ni prav to največje prese- nečenje, da ni bilo presenetljivih zmagovalcev? Med wimbledonske spremembe gre nedvomno šteti tudi vse večje število konkurenc, ki jih igrajo. Najbolj znanih je pet glavnih, ki smo jih že našteli. 2 dolgo igrajo tudi tolažilna tekmovanja tistih, ki so izpadli v prvih dveh kolih. Uve- ljavila so se tudi že tekmovanja mladincev in mladink (v tej kon- kurenci ima Jugoslavija z Mimo Jaušovec iz leta 1974, torej je le- tos desetletni jubilej, edino dose- danjo »zlato« kolajno), vendar je, zdaj tekmovalnih kategorij skup- no že kar 12, saj so na novo uvedli sporedu leta 1986 in šele tedaj tekmovanje posameznikov in mo- ških dvojic za igralce nad 35 let, mladinci in mladinke pa zdaj tek-. mujejo tudi v igrah dvojic. Nekaj pa, vsaj za zdaj, zares ostaja »stalnica« wimbledonskega turnirja. Nikjer drugje gledalci ni- so tako nepopustljivi pri ocenjeva- nju vedenja nastopajočih. »vražji deček« McEnroe je nazad- nje popustil. Letošnji turnir ni opravil le zmagovito (vsega je v sedmih nastopih izgubil' en niz), " marveč tudi brez omembe vrednih prepirov s sodniki. Še več: v večini tekem je bilo njegovo vedenje prav vzorno. Toliko več obsodb pa je bila zato deležna češkoslovaška igralka Hana Mandlikova, ko je . po uničujočem porazu proti devet- kratni finalistinji Chris Evert- Lloyd zapustila osrednje igrišče sama, ne da bi počakala tekmico, in se pri tem tudi ni priklonila pred kraljevsko ložo, kakor to že: od nekdaj nalaga wimbledonska eti- keta. Kaj takega? Nezaslišano, se še sedaj niso pomirili wimbledonski privrženci. si