PG (pome. kakršno smo po- kazali v prejšnjem nadaljeva- nju, daje našim zapisom račun- skih ukazov malo preveč učen videz. V resnici je vse zelo pre- prosto. To bo vsak bralec ugoto- vil z malo vaje. Kljub preprosto- osti pa moramo takšno označeva- nje spremenljivk tudi kritično oceniti. Če namesto FEBRUAR zapišemo F, smo zapis sedem- krat skrajšali. Uporabili smo se- demkrat manj programskih be- sed in sedemkrat manj obreme- nili pomnilnik. Brez dodatnega pomnilnika si nikakor ne more- mo dovoliti razkošja, da bi spre- menljivke označevali tako. Povrh tega je pri dolgih izrazih vedno večja verjetnost, da se kje zatipkamo in vnesemo napako. Dajmo torej-prednost kratkim in jasnim oznakam za spremem- ljivke! Bolj pomembno je vedeti, koliko časa hrani računalnik vrednost izbrane spremenljivke. Odgovor je preprost: dokler mu ne pred- pišemo drugačne vrednosti. Oglejmo si era JA primer: LET X < 6.NEWL PRINT X -- 10 NEW ne. Seveda je 16. "PRINT 6 -- X NEW LINE. Rezultat je 12. LET X < 20 NEW LINE PRINT 6 -- X NEW LINE. Rezultat je 26, ker smo pred tem spremenili vrednost X. OG beseda 20 din. po telefonu, številka 061 in sicer na naslov: Titova 35. Proti nagradi naj pokliče, kdor ima GALAKSIJO, da s primerja- njem ugotoviva napako pri moji galaksiji. Slika skače, tipkovni- ca se ne odziva pravilno na pri- tisk. Tel. (061) 819-907, Bojan Keršič, Pot na Brod, novi blok, Radeče. , TX 141 ZX 81, 16 K RAM : programi na kasetah in listih prodam. Nudim obrazložitev. Tel. sa 454-547, (Andrej). MALIC OGLASI [1 MALI 24 i Oglase za tekočo številko sprejemamo do 10. ure v ponedeljek. "Cena enega oglasa: 200 din do 30 besed, vsaka nadaljnja Male oglase lahko bralci oddajo vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa od 7, do 11. ure na blagajni malih oglasov, v Ljubljani, Titova 35 nica) ali v Šubičevi 1. Lahko pa jih odda- MY istem času, na številko 223-311 (klična bralce izven Ljubljane). Male oglase lahko poši- GEN jate seveda tudi pismeno, KRE P Delo Stik, Oglasno trženje, nei LETNI TEČAJ HUGRAMIRANJA OSNOVE RAČUNALNIŠTVA - OSNOVE RAČUNALNIŠTVA - OSNOVE RAČUNALNIŠTVA —OSNOV Druge računske operacije Poleg opisanih pozna ZX 81 '. vrsto drugih osnovnih računskih operacij. Nekatere najbrž bralec ado ji o drugih pa še ni slišal. jih bomo opisali po vrsti, začenši pri lažjih. Seveda se bo- mo morali pri tem nekoliko se- znaniti tudi s funkcijami. Tiste - operacije in funkcije, ki jih bra- lec ne bo razumel, naj mirno preskoči in nadaljuje s poglav- jem Zapisovanje na zaslonu (ob- javljeno bo v prihodnjem Te- leksu). POTENCIRANJE je računska operacija, ki izračuna večkraten produkt istih faktorjev. Zapiše- mo gaa v gar vogole sd Vaje Znek za s oinoianje je pri ra- čunalniku ZX 81 dvojna rdeča zvezdica, ki je sicer na tipki s črko H. Ker je rdeča, jo bomo uporabljali skupaj z rdečo tipko SHIFT. Opozoriti moramo, da bi bilo hudo napačno, če bi name- sto dvojne rdeče zvezdice na tipki s črko H odtipkali dvakrat ' rdečo zvezdico, ki je na tipki s črko B in je namenjena množe- nju! — Izračunajmo si nekaj prime- rov: PRINT 2 "'" 4 NEW LINE. Rezultat je 16. PRINT 3" " 3 NEW LINE. Rezultat je 27 PRINT 10 " " 2 NEW LINE. Rezultat je 190. za sprejem (črna stolp- jo tudi kar: ZX SPECTRUM 16/48 K ZX 81 1/16 K, najpopolnejši slovenski prevod navodil programiranja v BASICU (vezano!),: najnovejše programe za spectrum in ZX 81 (manil 1./H., pinball,« scubadi- ve, chuckie-eggs, maziac...)' po izredno nizki ceni prodam. Tel. (061) 447-156. 520 COMMODORE 64 K in VC 1541 floppy disk driver z disketami prodam. Ponudbe od »Sistem« ali tel. (061) 485-628. 522 MALI OGLASI CI MALI OCI novo PRINT 2 " " 10 NEW LINE. Rezultat je 1024. " PRINT 2.5 " " 3 NEW LINE. Rezultat je 15.625. Potemtakem zna računalnik potencirati tudi necela števila. Na žalost pa ne zna računati po- tence negativnih števil. Posta- VIBBINT (—2.5) "" 3 NEW LINE. Računalnik nam bo javil A/0, kar pomeni, da smo uporabili neveljaven (negativen) argu- ment za potenciranje. To nas bo presenetilo, saj vemo, da lahko potenciramo tudi negativna šte- vila. Vzrok bodo razumeli tisti, ki poznajo kompleksna števila. Ra- čunalnik ne more računati ne- posredno s kompleksnimi števi-' li, če pa namesto celega ekspo- nenta v potenci vstavimo njego- , vo recipročno vrednost, smo s tem zapisali operacijo korenje- nja. Tega pri negativnih argu- mentih ne moremo napraviti, ne da bi prešli na področje kompleksnih števil. Računalnik pa zna izračunati poljubno potenco z necelim ali ulomljenim : , eksponentom. Oglejmo si dva primera: "PRINT 2 " " 2.25 NEW LINE. Rezultat je 4.7568285. PRINT 2 " " (3/10) NEW LINE. Rezultat je 1.2311444. S potenciranjem lahko izraču- - namo tudi recipročno vrednost poljubnega števila, moramo ga le potencirati na -1. Izračunaj- mo si za primer recipročno vre- dnost števila 100: PRINT 100 " "' —1 NEW LINE. Rezultat je 0.01. Torej lahko izračunamo po- tenco poljubnega izraza z nega- tivnim eksponentom. Posku- simo PRINT 10 " ' —1/3) NEW LINE. Rezultat je 0.46415888. KORENJENJE je obratno kot potenciranje. Kvadratni koren je obratna operacija kvadriranja oziromna potenciranja z ekspo- nentom 2. Če je 6? — 36, potem velja: . V36 < 6. Računalnik ZX 81 uporablja za izračun kvadratnega korena znak SGR, ki je zapisan na tipki s črko H, vendar spodaj. SOR je okrajšava za angleško besedo »sgUare root«, kar pomeni kva- dratni koren. Zapis SOR na tipki ni rdeč, torej ga ne moremo od- tipkati s tipko SHIFT. Zapis pod črko pomeni, da gre v tem pri- meru za funkcijo. To pa lahko odtipkamo le tako, da spremeni- mo prejšnji kurzor (utripalnik) K Piše ma9. Bruno Ravnikar ali L v funkcijski kurzor F. Na tipki NEW LINE, ki jo že nekaj časa pridno uporabljamo, je zgoraj z rdečim zapisano FUNC- TION. Torej jo moramo uporabiti skupaj z rdečo tipko SHIFT. Naj- prej seveda odtipkamo zahtevek za izpis PRINT. Zatem pritisne- mo hkrati tipki SHIFT in FUNC- TION. Ce smo to pravilno napra- vili, se bo kurzor L spremenil v funkcijski kurzor F. Zdaj priti- snemo tipko z napisom SOR oziroma H, zatem število, iz ka- terega si želimo izračunati kva- dratni koren, npr. 36, in končno' NEW LINE. PRINT FUNCTION SOR 36 NEW LINE. Rezultat je 6. Opazimo, da se po pritisku na tipko FUNCTION njen zapis na zaslonu ne pokaže. Vidimo le spremembo kurzorja, ki se je "spremenil v funkcijski kurzor F. -V prejšnjem odstavku smo že spoznali, da potenciranje nega- tivnih števil ni mogoče. Torej to velja tudi za korenjenje. Posku- .simo si izračunati kvadratni ko- ren iz negativnega števila: PRINT FUNCTION SOR (—16) NEW LINE. Računalnik sporoči tako kot pri potenciranju A/O, kar pomeni neveljaven (negativen) argu- ment. Kubične in višje korene raču- namo. po postopku, ki smo ga spoznali v prejšnjem odstavku o pok ale sa velja %/x< 4 itd. vx primer si zeibinodiih tretji koren iz 64 in deseti koren iz 2: PRINT 64"" (1/3) NEW LINE. Rezultat je 4. PRINT 2"" (1/10) NEW LINE. Rezultat je 1.09717735. LOGARITMIRANJE pozna ZX 81 le eno: izračun naravnega lo- aritma z osnovo e-2.718281828. Zapis tega uka- za vidimo na tipki s črko Z. Ker zapis LN ni rdeč, ga bomo mo- rali odtipkavati kot funkcijo, po- dobno kot SGR, s tipko FUNC- TION. Izračunajmo si najprej na- ravni logaritem številka 10: PRINT FUNCTION LN 17 NEW LINE. Rezultat je 2.3025851. Izračunajmo ri še naravni lo- garitem števila PRINT FUNOTION LN 2 NEW LINE. Rezultat je 0.69314718. »Po definiciji logaritma vemo, 2 da je logaritem osnove vedno enak 1. Poskusimo: