6 YUGOTOURS, LJUBLJA-
NA, Titova 36/IX, telefon:
321-794/5

O Potovanja v Sovjetsko
zvezo: Zakavkazje in Srednja
Azija (19. 9. za 15 dni), cena:
61.500 din; Stara ruska mesta
(12. 9. za 6 dni), cena: 39.950
din; Ruski sever (Leningrad;
Karelija in Kiži!) (22. 8. za 9
dni), cena: 62.000 din

 GOLFTURIST, LJUBLJA-
NA, Titova 37 a, tel.: 314-544,
O Šernekaj prostih sob v ho-
telih in turističnih naseljih ter
apartmajih od Ankarana do
Hercegnovega.

€ Sprejemamo priiave za je-
senske šolske in maturantske
izlete širom po Jugoslaviji ter
za izlete na Brione.

€ GLOBTOUR, : LJUBLJA-
NA, Gosposvetska 5 in Ma-
ximarket, telefoni: 311-164,
313-230, 213-912 in 213-843.

V soboto 21. julija poletni
piknik v Medijskih toplicah (z
avtobusom).

O Konec septembra (27. 9.)
izlet »Stara mesta ob Dona-
vi«, 4 dni z avtobusom.

va

6 ATLAS, LJUBLJANA,
Mestni trg 8 in Titova 25, te-
leftoni: 222-711, 222-741,
320-852.

O Poceni počitnice v zaseb-
nih sobah v mnogih letovi-
ščih od Umaga do Dubrovni-
ka, na celini in otokih.

O Pestra ponudba apartma-
jev v mnogih krajih in še po-
sebej v Bolu na Braču.

6 KOMPAS, Ljubljana, Mi-
klošičeva 11, tel.: 327-761.

"2 Romantično križarjenje z
jadrnico po srednjem. Jadra-
nu (Hvar, Makarska, Mljet,
Korčula, Brač). Odhodi ob
nedeljah iz Splita. Teden dni
za 22.000 din (polet in pol-
penzion ter plovba). Poseben
—- KLIK - aranžma s Teleksom
28. julija. Fotografsko vod-
stvo za sladokusce! Prijave s
Teleksovim kuponom (ki bo
izžreban: na krovu »Javorka«
- ne bo kar tako).

O Še prosta mesta za počit-
nice na morju, tudi za letal-
ske pakete (Vis, Mljet in
Ohrid ter Makarska!).

Še ra o um ee an vv em em Nem a te o

LIK!

avljam se za KOMPASOVO in
EKSOVO fotoamatersko kri:
enje:

m m z O ME MA O O Ma a Ma aa a a za oa ma om

bih' deset kilometrov, naj-

prej poiščemo cesto proti

Reki in zavijemo z nje pri

letalšču, kjer je kažipot
| proti Valturi. Po petih kilo-

metrih vožnje pridemo v
Valturo in za-cerkvijo poi-
ščemo skromen kažipot
»Nezakcij,2 km«. Po na no-
Vo posipani ali — če cestarji
ne bodo preveč hiteli — mi-
mo kupov za posipanje pri-
pravljenega kamenja bomo
v nekaj minutah pred novi-
mi vrati, ki varujejo muzej.
Po stezicah mimo njih pri-
demo na ravnino, kjer so
galvni objekti muzeja, že
Omenjeni kapitolij in obe
baziliki. Okolico so uredili
lani, s kamnitimi tablami so
opremili na novo pozidane
| oziroma obnovljene zidove
starih stavb. V času, ko to
pišemo, odkrivajo del obzi-
dja, kjer bo verjetno skozi
rimska vrata glavni vhod v
muzej.

Vizače, antično
velemesto Nesactium

Ris napadel gradišče Ne-
sattium, v katerem so se
utrdili Histri na čelu s svo-
jim kraljem Epulonom. Tja
je pripeljal dve sveži legiji
tudi Klavdij, ki je prejšnje
oblegovalce poslal domov.
Na oblegano gradišče jeju-
rišal z bojnimi vozovi, in re-
ko, ki je tekla ob obramb-
nem okopu, je dal speljati v
novo korito. S tem je tako .
prestrašil barbare, da so za-
čeli pobijati svoje ženske in
otroke in da bi tudi sovraž-
nik videl to strahoto, so jih
klali na okopih in trupla
metali v jarke. Med tem po-
kolom so vojaki vdrli v gra-
dišče, kralj Epulon si je za-
ril meč v prsi... Plen je bil
večji, kot so pri tako revnih
prebivalcih pričakovali in
pettisočšeststodvaintrideset
glav je bilo prodano v suž-
nost... ; ij

Tako je Tit Livij v svo-
jem delu Ab Urbe orbita
Opisal zasedbo histrskega
gradišča Nesactium, prej
praepodorinskeja naselja,

asneje rimskega mesta'in
zgodnjekrščanskega  nase-
lja. Izkopani deli tega nase-
ja so sedaj najnovejša zani-
mivost iz daljne zgodovine
Pulja, ki s svojo areno, zla-
timi vrati in Avgustovim
hramom pripoveduje. o
skrivnostnih časih zgodovi-
ne tega območja. V času
največjega razcveta je tukaj
prebivalo celo do tristo ti-
soč ljudi, in težko si je v
času filmskega festivala in
vrveža turistov predstavljati
vrvež čisto drugačnih ljudi,
ki so se pred toliko stoletji /
zabavali med oboki iste are- [
ne, ki kljubuje času in daje [
pečat veduti Pulja.

Prazgodovinska  nekro-
pola Nesactium je po izko-
pavanjih v začetku tega sto-
letja postala znana po vsem
svetu po žarnih grobovih iz
železne dobe, v katerih so
našli izredno dragocene
predmete iz te dobe. Razi-
skani grobovi datirajo veči-
noma od 9, do 5. oziroma 4.
stoletja pr. n. š. Kakšen naj
bi bil tloris te nekropole, se
iz samih izkopov ne da več
ugotoviti in je za večno ne-
znan.

Tudi podatki o dobi Hi-
strov so pičli, natančno pa
vemo, kdaj so Nesactium
zasedli Rimljani;: dogodki,

ki jih je opisal Tit Livij in
smo jih uporabili v uvodu,
pa so se odigrali leta 177 pr,
n. št., ko postane Nesactium
eno od večjih rimskih mest
v Istri. Mesto je bilo veliko
in organizirano kot večina
avtonomnih rimskih mest.
Zgrajeno je bilo podobno
kot druga -istrska mesta,
PulJ, Labin, Plomin, Buje
itd. Imelo je dobro oskrbo z
vodo (pri tem so bili Rim-
ljani zelo strogi), kanaliza-
cijo in tri velike cisterne s
termami. Zelo pomemben
je bil kapitolij, ki je sedaj
izkopan in njegovi zidovi
Pomenijo enega od najzani-
mivejših objektov v muzej-
skem delu Vizač.

zgodnjekrščanskima bazili-
kama, ki sta povsem izko-
pani in skupaj z rimskim
kapitolijem sestavljata en-
 kraten muzej na prostem.

Zgodovina  Nesactiuma
se konča v času slovansko-
avarskih vdorov' v Istro
(599-611), ko sta baziliki
hudo poškodovani, južno
kmalu »preuredijo« v pre-
prosta bivališča in takrat je '
konec nekdaj tako cvetoče-
ga in sodobnega mesta.

Arheologi so v Vizačah
izkopavali v letih 1901-
1912, 1922, 1932, 1934 in
1974-1977, Večina izkopa-
nin je v Muzeju Istre v Pu-
lju oziroma njegovi depan-
dansi v Vizačih. Muzej Istre
je gostoljuben, s svojimi
publikacijami o antični Puli,
pa tudi s kratko knjižico o
Nesactiumu, iz katere smo
povzeli delček bogate zgo-
dovine, pomaga navadnim
ljudem, da se vsaj za nekaj
ur podamo v sivo prete-
klost. Ta je pravzaprav bol j
bela, bela kot kamen, iz ka-
terega so bila sezidana vsa
čuda antičnega Pulja.

Ta je lahko cilj marsika-
terega obiskovalca Pulja,
saj je bil do lani Nesactium
turistično popolnoma ne-
znan in šele z odprtjem mu-
zeja ter ureditvijo ceste bo-
do Vizače postale priljub-
ljen cilj vseh, ki pridtjo v |
Pulj ali njegovo okolico le-
tovat. Zato smo tokrat lju-
biteljem narave, ki jih je to- |
liko na plažah v južni Istri,
namenili zamisel o obisku
tega enkratnega muzeja na
prizorišču antične kulture'in
davnih bitk.

V 4. stoletju po n. št. zač-
ne mesto propadati, veliko
pomembnih zgradb in jav-
nih naprav ostane Zapušče-
nih, rimsko mesto se spre-
meni v poznoantični kaštel,
vendar pa konec antike
obogati Vizače še z dvema

Bel je tudi drobljenec, s
katerim pravkar posipajo
cesto, ki vodi v Vizače in bo
po njej kmalu moč udobno
priti do tega muzeja na pro-
stem. Iz Pulja do tja je sla-

izkopanine zgodnjekr-
ščanskih bazilik v Vizačah
sestavljajo skupaj z rim-
skim kapitolijem enkraten
muzej na prostem.

|. Besedilo in foto:
Brane Sotošek