OSNOVE RAČUNALNIŠTVA -— OSNOVE RAČUNALNIŠTVA - OSNOVE RAČUNALNIŠTVA —

mnogo napak in z vsemi se zdaj
ĹĄe ne moremo seznaniti. Oglej-
mo si za začetek le nekaj najbolj
običajnih! J
Pri računski operaciji smo po-
zabili vstaviti ukaz za izpis
PRINT. Odtipkali smo samo: 3-t
4 NEW LINE. :
Računalnik ne Sprejme ukaza

in prikaĹže pred ĹĄtevilko 4 znak
za sintaktično napako S. Po na-
ĹĄe bomo temu rekli Âťpravopisna
napaka«. Če znova pritisnemo
NEW LINE, je računalnik trmast
in ponovi svoj odgovor. Pamet-
nejĹĄi mora odnehati in zato bo-
mo vse, kar smo napisali, izbri-
sali. V ta namen pritisnemo tip-
ko RUBOUT, ki je: v desnem
zgornjem kotu, tam;kot znak O.
Ker je rdeča, moramo pritisniti
na SHIFT in RUBOUT. En znak
izgine. Pritisnimo ĹĄe enkrat, pa
izgine drugi znak. Tako lahko
izbriĹĄemo vse znake v vrstici.
Ukaz RUBOUT pomeni ÂťizbriĹĄiÂŤ
(po angleĹĄko je ÂťrubberÂŤ ra-
dirka).

Zdaj' hočemo »pomotoma«
vstaviti namesto številke O črko
'O: PRINT 3 '.20 (črka O!) NEW
LINE.

Računalnik se ne da ugnati.

Pred črko O nam postavi znak
za pravopisno "napako S. Nič
drugega nam ne preostane, kot
da po Ĺže znanem "postopku
izbriĹĄemo vso vrstico (RUBOUT)
in nadaljujemo.
: Vstavimo zdaj ÂťpomotomaÂŤ
znak za računsko Operacijo se-
ĹĄtevanja dvakrat: PRINT 3 4 1-7
NEW LINE.

Spet nam znak S pred drugim

znakom za seĹĄtevanje pove, da
smo naredili pravopisno napa-
ko. izbriĹĄemo z RUBOUT.

Vstavimo zdaj računsko ope-
racijo nepopolno, seĹĄtevajmo
brez drugega  seĹĄtevanca:
PRINT 6 -- NEW LINE.

Ponovno dobimo sporočilo o
pravopisni napaki.

Izmislimo si ĹĄe napako, ko pri
odtipkanju znaka za odĹĄtevanje
ne pritisnemo hkrati tipke
SHIFT. To napako moramo
pravzaprav Ĺže sami prej ugotovi-
ti, saj se prikaĹže pri odtipkanju
na zaslonu. Torej PRINT 12 J 8
NEW LINE.

Namesto — smo dobili črko J..

Zato je bilo nesmiselno pritisniti
na NEW LINE in zahtevati izra-

čun napačno zahtevane naloge.

Kljub temu računalnik postavi
pred črko J znak za pravopisno

napako, saj ta črka ne spada v .

račun.

S temi primeri smo spoznali,
:da računalnik takoj odgovori na
vsako napako in nam tudi pove,
kje smo jo naredili.

Verižno računanje
GRE PARIĹ KE URNO SE BONI
O verižnem računanju govori-
mo takrat, kadar v eni vrstici za-
htevamo več računskih operacij.

32

En takĹĄen primer smo Ĺže spoz-
nali, ko smo izračunali produkt

3X2X41x5—120. Vendar ta pri- >

mer ni tako zanimiv, da bi ga
morali obravnavati v posebnem
poglavju. Pri verižnem računa-

nju lahko pride zaradi značilne

pisave: v eni vrsti do nejasnoti in
napak, ki se jim moramo na pri-
meren način izogniti. To nam bo

nazorno pokazal naslednji pri-.

mer. Izračunati si želimo vre-
dnost izraza:
85/7:—2

V tem izrazu imamo dve mate-
matični operaciji: deljenje in od-
števanje. Če najprej delimo in
potem odĹĄtevamo, dobimo re-
zultat 3. Če najprej odštevamo
in nato delimo, je rezultat 7! Zo-
prna zadeva!

Računalnik je napravljen tako,
da vedno najprej izračuna delje-
nje. Zato bo dal rezultat 3 (o tem

se lahko hitro prepričamo). Kaj -

pa, če smo si izraz zamislili tako,
da je treba najprej opraviti od-
ĹĄtevanje? Potem moramo ta
izraz zapisati v oklepaju, saj
imamo na tipkovnici na voljo tu-
di rdeča oklepaja na tipkah s
črkama | in O. Poskusimo torej:
PRINT 35/(7-2) NEW LINE. Re-
zultat je 7. :

Seveda nismo pozabili zaradi
rdečih oklepajev hkrati pritisniti
tudi na SHIFT!

Kako je pisanje oklepajev vča-
sih pomembno, nam bo pokazal
naslednji primer: PRINT 24/6/2
NEW LINE.

Rezultat je 2, ker je računalnik
najprej opravil prvo deljenje, na-
to pa ĹĄe drugo. Toda morda smo
si zamislili zapis tako, da bi naj-
prej opravili drugo deljenje in
šele nato prvo? Računalnik bo
ubogal ta ukaz le, če bomo dru-
go deljenje zapisali v oklepaju in

tako zahtevali zanj prednost pri

izračunu. Torej:
PRINT 24/(6/2) NEW LINE:
Zdaj je rezultat 8.
Podobno je tudi pri izrazu:
PRINT 15 — 9/3 — 1 NEWLINE.

— Rezultat je 11, medtem ko dobi-

mo v obliki
PRINT (15 — 9)/(3 — 1) NEW
LINE rezultat 3.

Računske operacije so v raču-
nalniku razvrščene tako, da ima-
jo nekatere operacije prednost
pred: drugimi in jih računalnik
prej izračuna. Če želimo takšno
prednost spremeniti, uporabimo
pri zapisu prednostnih operacij
oklepaje. Kaj pasezgodi; čenaen
oklepaj pozabimo? Poskusimo
ponovno pri zadnjem primeru:

PRINT (15 — 9)/ (3 - 1 NEw
LINE. Znak S na koncu zapisa
nas opozori, da smo pozabili na
drugi, sklepni oklepaj.

Je nekaj primerov, za katere bi
pričakovali, da jih je treba: zapi-
sati z oklepaji, a jih ZX 81 pravil-
no izračuna tudi brez tega. Naj-
bolje je, da si jih ogledamo po
vrsti: ;

PRINT 17 4: — 3 NEW LINE. Re-

zultat je 14. €
PRINT 3 "— 2 NEW LINE. Rezul-
tat je —6. k
PRINT —7 " - 4 NEW LINE. Re-
zultat je 28.

PRINT —8/—2 NEW LINE. Rezul-
tat je 4.

Pri praktičnem računanju bo-

mo imeli mnogokrat opraviti z

večkratnimi oklepaji. Oglejmo si
naslednji primer: z

PRINT 7"((18 - 12)/(10 — 8)) NEW

LINE. Rezultat je 21.

V takĹĄnih primerih moramo
zlasti paziti, da ne izpustimo
kakĹĄnega oklepaja. Ĺ tevilo levih
oklepajev mora biti enako ĹĄtevi-
lu desnih oklepajev! O prednosti
posameznih računskih operacij
bomo ĹĄe govorili, ko bomo
spoznali vse in jih med seboj
primerjali. ;

Nekaj
o spremenljivkah

Naš računalnik zna ob doslej
uporabljenih številkah računati
S spremenljivkami, kakor ime-
nujemo v matematiki vrednosti

—X, y, z in podobne. Poglejmo, ali

je to res! Natipkajmo:
PRINT 7 4 X NEW LINE.

Računalnik sicer
ukaz, a nam ne posreduje rezul-
tata. Namesto tega 'sporoči v
spodnjem levem kotu 2/0, kar
pomeni, da smo uporabili spre-
menljivko, katere vrednost. ni
določena. Popolnoma pravilno,
saj ne moremo k 7 priĹĄteti nekaj,
česar vrednosti ne poznamo!
Torej bomo ravnali drugače.
Najprej bomo računalniku pove-
dali, koliko naj bo trenutna vre-
dnost.X. V ta namen uporabimo
nov ukaz LET, ki je na tipki s
črko L. V angleščini pomeni LET
Âťnaj boÂŤ Dajmo torej spremen-
ljivki X, vrednost 16 in odtip-
kajmo: .. ĹĄ
LET X < 16 NEW LINE

(Znak — odtipkamo skupaj s
SHIFT!)

sprejme —

Pokaže se sporočilo 0/8, ki
pove, da je računalnik : ukaz
sprejel. Nadaljujmo:

PRINT7 - x NEW LINE ;

Seveda dobimo '23, saj si je
računalnik zapomnil za X vre-
dnost 16. Ta čarovnija bo morda

koga v prvem trenutku presene-

tila, toda pri uporabi računalni-
ka se bo treba navaditi nanjo.
Sicer pa je računalnik napravil
samo to, kar smo mu ukazali. Ali
je mogoče takšen način računa-
nja razširiti na več spremen-
ljivk? Poskusimo: ;
LET X — 10 NEW LINE
LET Y <— 20 NEW LINE
LET Z — 30 NEW LINE
PRINT X x Y 4 Z NEW LINE.
Rezultat je 60.
tevilo spremenljivk je dejan-

' sko neomejeno, poleg tega pa

lahko za spremenljivko uporabi-
mo tudi druge črke, npr.:

LET A <— 999 NEW LINE

LET W < 333 NEW LINE

PRINT A — W NEW LINE.

Rezultat je 666.

S takĹĄnimi primeri bomo imeli
v praksi. ĹĄe toliko opravka, da
moramo spoznati ĹĄe dva druga
načina izbiranja spemenljivk.

V prvem primeru uporabimo
za oznako spremenljivke kar
ustrezno besedo: san,
LET FEBRUAR - 28 NEW LINE
LET JUNIJ < 30 NEW LINE B
PRINT FEBRUAR -- JUNIJ NEW
LINE.

— Dobimo rezultat 58.

V drugem primeru pa isti črki

dodamo ĹĄtevilko, npr.

LET X1 — 13 NEW LINE

LET X2 — 11 NEW LINE

LET X3 — 4 NEW LINE

PRINT (X1 - X2)/X3 NEW LINE.

Rezultat je 6.

Vse te različne načine za izra-.
Ĺžanje spemenljivk lahko poljub-
no kombiniramo: ;
LET X — 22 NEW LINE
LET A7 < 11 NEW LINE
LET VRT < 5 NEW LINE
PRINT X/A7 " VRT NEW LINE.
Rezultat je 10. ja

Nadaljevanje prihodnjič

H
k