OSNOVE RAÄUNALNIĹ TVA -â OSNOVE RAÄUNALNIĹ TVA - OSNOVE RAÄUNALNIĹ TVA â mnogo napak in z vsemi se zdaj ĹĄe ne moremo seznaniti. Oglej- mo si za zaÄetek le nekaj najbolj obiÄajnih! J Pri raÄunski operaciji smo po- zabili vstaviti ukaz za izpis PRINT. Odtipkali smo samo: 3-t 4 NEW LINE. : RaÄunalnik ne Sprejme ukaza in prikaĹže pred ĹĄtevilko 4 znak za sintaktiÄno napako S. Po na- ĹĄe bomo temu rekli Âťpravopisna napakaÂŤ. Äe znova pritisnemo NEW LINE, je raÄunalnik trmast in ponovi svoj odgovor. Pamet- nejĹĄi mora odnehati in zato bo- mo vse, kar smo napisali, izbri- sali. V ta namen pritisnemo tip- ko RUBOUT, ki je: v desnem zgornjem kotu, tam;kot znak O. Ker je rdeÄa, moramo pritisniti na SHIFT in RUBOUT. En znak izgine. Pritisnimo ĹĄe enkrat, pa izgine drugi znak. Tako lahko izbriĹĄemo vse znake v vrstici. Ukaz RUBOUT pomeni ÂťizbriĹĄiÂŤ (po angleĹĄko je ÂťrubberÂŤ ra- dirka). Zdaj' hoÄemo ÂťpomotomaÂŤ vstaviti namesto ĹĄtevilke O Ärko 'O: PRINT 3 '.20 (Ärka O!) NEW LINE. RaÄunalnik se ne da ugnati. Pred Ärko O nam postavi znak za pravopisno "napako S. NiÄ drugega nam ne preostane, kot da po Ĺže znanem "postopku izbriĹĄemo vso vrstico (RUBOUT) in nadaljujemo. : Vstavimo zdaj ÂťpomotomaÂŤ znak za raÄunsko Operacijo se- ĹĄtevanja dvakrat: PRINT 3 4 1-7 NEW LINE. Spet nam znak S pred drugim znakom za seĹĄtevanje pove, da smo naredili pravopisno napa- ko. izbriĹĄemo z RUBOUT. Vstavimo zdaj raÄunsko ope- racijo nepopolno, seĹĄtevajmo brez drugega seĹĄtevanca: PRINT 6 -- NEW LINE. Ponovno dobimo sporoÄilo o pravopisni napaki. Izmislimo si ĹĄe napako, ko pri odtipkanju znaka za odĹĄtevanje ne pritisnemo hkrati tipke SHIFT. To napako moramo pravzaprav Ĺže sami prej ugotovi- ti, saj se prikaĹže pri odtipkanju na zaslonu. Torej PRINT 12 J 8 NEW LINE. Namesto â smo dobili Ärko J.. Zato je bilo nesmiselno pritisniti na NEW LINE in zahtevati izra- Äun napaÄno zahtevane naloge. Kljub temu raÄunalnik postavi pred Ärko J znak za pravopisno napako, saj ta Ärka ne spada v . raÄun. S temi primeri smo spoznali, :da raÄunalnik takoj odgovori na vsako napako in nam tudi pove, kje smo jo naredili. VeriĹžno raÄunanje GRE PARIĹ KE URNO SE BONI O veriĹžnem raÄunanju govori- mo takrat, kadar v eni vrstici za- htevamo veÄ raÄunskih operacij. 32 En takĹĄen primer smo Ĺže spoz- nali, ko smo izraÄunali produkt 3X2X41x5â120. Vendar ta pri- > mer ni tako zanimiv, da bi ga morali obravnavati v posebnem poglavju. Pri veriĹžnem raÄuna- nju lahko pride zaradi znaÄilne pisave: v eni vrsti do nejasnoti in napak, ki se jim moramo na pri- meren naÄin izogniti. To nam bo nazorno pokazal naslednji pri-. mer. IzraÄunati si Ĺželimo vre- dnost izraza: 85/7:â2 V tem izrazu imamo dve mate- matiÄni operaciji: deljenje in od- ĹĄtevanje. Äe najprej delimo in potem odĹĄtevamo, dobimo re- zultat 3. Äe najprej odĹĄtevamo in nato delimo, je rezultat 7! Zo- prna zadeva! RaÄunalnik je napravljen tako, da vedno najprej izraÄuna delje- nje. Zato bo dal rezultat 3 (o tem se lahko hitro prepriÄamo). Kaj - pa, Äe smo si izraz zamislili tako, da je treba najprej opraviti od- ĹĄtevanje? Potem moramo ta izraz zapisati v oklepaju, saj imamo na tipkovnici na voljo tu- di rdeÄa oklepaja na tipkah s Ärkama | in O. Poskusimo torej: PRINT 35/(7-2) NEW LINE. Re- zultat je 7. : Seveda nismo pozabili zaradi rdeÄih oklepajev hkrati pritisniti tudi na SHIFT! Kako je pisanje oklepajev vÄa- sih pomembno, nam bo pokazal naslednji primer: PRINT 24/6/2 NEW LINE. Rezultat je 2, ker je raÄunalnik najprej opravil prvo deljenje, na- to pa ĹĄe drugo. Toda morda smo si zamislili zapis tako, da bi naj- prej opravili drugo deljenje in ĹĄele nato prvo? RaÄunalnik bo ubogal ta ukaz le, Äe bomo dru- go deljenje zapisali v oklepaju in tako zahtevali zanj prednost pri izraÄunu. Torej: PRINT 24/(6/2) NEW LINE: Zdaj je rezultat 8. Podobno je tudi pri izrazu: PRINT 15 â 9/3 â 1 NEWLINE. â Rezultat je 11, medtem ko dobi- mo v obliki PRINT (15 â 9)/(3 â 1) NEW LINE rezultat 3. RaÄunske operacije so v raÄu- nalniku razvrĹĄÄene tako, da ima- jo nekatere operacije prednost pred: drugimi in jih raÄunalnik prej izraÄuna. Äe Ĺželimo takĹĄno prednost spremeniti, uporabimo pri zapisu prednostnih operacij oklepaje. Kaj pasezgodi; Äenaen oklepaj pozabimo? Poskusimo ponovno pri zadnjem primeru: PRINT (15 â 9)/ (3 - 1 NEw LINE. Znak S na koncu zapisa nas opozori, da smo pozabili na drugi, sklepni oklepaj. Je nekaj primerov, za katere bi priÄakovali, da jih je treba: zapi- sati z oklepaji, a jih ZX 81 pravil- no izraÄuna tudi brez tega. Naj- bolje je, da si jih ogledamo po vrsti: ; PRINT 17 4: â 3 NEW LINE. Re- zultat je 14. ⏠PRINT 3 "â 2 NEW LINE. Rezul- tat je â6. k PRINT â7 " - 4 NEW LINE. Re- zultat je 28. PRINT â8/â2 NEW LINE. Rezul- tat je 4. Pri praktiÄnem raÄunanju bo- mo imeli mnogokrat opraviti z veÄkratnimi oklepaji. Oglejmo si naslednji primer: z PRINT 7"((18 - 12)/(10 â 8)) NEW LINE. Rezultat je 21. V takĹĄnih primerih moramo zlasti paziti, da ne izpustimo kakĹĄnega oklepaja. Ĺ tevilo levih oklepajev mora biti enako ĹĄtevi- lu desnih oklepajev! O prednosti posameznih raÄunskih operacij bomo ĹĄe govorili, ko bomo spoznali vse in jih med seboj primerjali. ; Nekaj o spremenljivkah NaĹĄ raÄunalnik zna ob doslej uporabljenih ĹĄtevilkah raÄunati S spremenljivkami, kakor ime- nujemo v matematiki vrednosti âX, y, z in podobne. Poglejmo, ali je to res! Natipkajmo: PRINT 7 4 X NEW LINE. RaÄunalnik sicer ukaz, a nam ne posreduje rezul- tata. Namesto tega 'sporoÄi v spodnjem levem kotu 2/0, kar pomeni, da smo uporabili spre- menljivko, katere vrednost. ni doloÄena. Popolnoma pravilno, saj ne moremo k 7 priĹĄteti nekaj, Äesar vrednosti ne poznamo! Torej bomo ravnali drugaÄe. Najprej bomo raÄunalniku pove- dali, koliko naj bo trenutna vre- dnost.X. V ta namen uporabimo nov ukaz LET, ki je na tipki s Ärko L. V angleĹĄÄini pomeni LET Âťnaj boÂŤ Dajmo torej spremen- ljivki X, vrednost 16 in odtip- kajmo: .. ĹĄ LET X < 16 NEW LINE (Znak â odtipkamo skupaj s SHIFT!) sprejme â PokaĹže se sporoÄilo 0/8, ki pove, da je raÄunalnik : ukaz sprejel. Nadaljujmo: PRINT7 - x NEW LINE ; Seveda dobimo '23, saj si je raÄunalnik zapomnil za X vre- dnost 16. Ta Äarovnija bo morda koga v prvem trenutku presene- tila, toda pri uporabi raÄunalni- ka se bo treba navaditi nanjo. Sicer pa je raÄunalnik napravil samo to, kar smo mu ukazali. Ali je mogoÄe takĹĄen naÄin raÄuna- nja razĹĄiriti na veÄ spremen- ljivk? Poskusimo: ; LET X â 10 NEW LINE LET Y <â 20 NEW LINE LET Z â 30 NEW LINE PRINT X x Y 4 Z NEW LINE. Rezultat je 60. tevilo spremenljivk je dejan- ' sko neomejeno, poleg tega pa lahko za spremenljivko uporabi- mo tudi druge Ärke, npr.: LET A <â 999 NEW LINE LET W < 333 NEW LINE PRINT A â W NEW LINE. Rezultat je 666. S takĹĄnimi primeri bomo imeli v praksi. ĹĄe toliko opravka, da moramo spoznati ĹĄe dva druga naÄina izbiranja spemenljivk. V prvem primeru uporabimo za oznako spremenljivke kar ustrezno besedo: san, LET FEBRUAR - 28 NEW LINE LET JUNIJ < 30 NEW LINE B PRINT FEBRUAR -- JUNIJ NEW LINE. â Dobimo rezultat 58. V drugem primeru pa isti Ärki dodamo ĹĄtevilko, npr. LET X1 â 13 NEW LINE LET X2 â 11 NEW LINE LET X3 â 4 NEW LINE PRINT (X1 - X2)/X3 NEW LINE. Rezultat je 6. Vse te razliÄne naÄine za izra-. Ĺžanje spemenljivk lahko poljub- no kombiniramo: ; LET X â 22 NEW LINE LET A7 < 11 NEW LINE LET VRT < 5 NEW LINE PRINT X/A7 " VRT NEW LINE. Rezultat je 10. ja Nadaljevanje prihodnjiÄ H k