OSNOVE RAČUNALNIŠTVA -— OSNOVE RAČUNALNIŠTVA - OSNOVE RAČUNALNIŠTVA — mnogo napak in z vsemi se zdaj še ne moremo seznaniti. Oglej- mo si za začetek le nekaj najbolj običajnih! J Pri računski operaciji smo po- zabili vstaviti ukaz za izpis PRINT. Odtipkali smo samo: 3-t 4 NEW LINE. : Računalnik ne Sprejme ukaza in prikaže pred številko 4 znak za sintaktično napako S. Po na- še bomo temu rekli »pravopisna napaka«. Če znova pritisnemo NEW LINE, je računalnik trmast in ponovi svoj odgovor. Pamet- nejši mora odnehati in zato bo- mo vse, kar smo napisali, izbri- sali. V ta namen pritisnemo tip- ko RUBOUT, ki je: v desnem zgornjem kotu, tam;kot znak O. Ker je rdeča, moramo pritisniti na SHIFT in RUBOUT. En znak izgine. Pritisnimo še enkrat, pa izgine drugi znak. Tako lahko izbrišemo vse znake v vrstici. Ukaz RUBOUT pomeni »izbriši« (po angleško je »rubber« ra- dirka). Zdaj' hočemo »pomotoma« vstaviti namesto številke O črko 'O: PRINT 3 '.20 (črka O!) NEW LINE. Računalnik se ne da ugnati. Pred črko O nam postavi znak za pravopisno "napako S. Nič drugega nam ne preostane, kot da po že znanem "postopku izbrišemo vso vrstico (RUBOUT) in nadaljujemo. : Vstavimo zdaj »pomotoma« znak za računsko Operacijo se- števanja dvakrat: PRINT 3 4 1-7 NEW LINE. Spet nam znak S pred drugim znakom za seštevanje pove, da smo naredili pravopisno napa- ko. izbrišemo z RUBOUT. Vstavimo zdaj računsko ope- racijo nepopolno, seštevajmo brez drugega seštevanca: PRINT 6 -- NEW LINE. Ponovno dobimo sporočilo o pravopisni napaki. Izmislimo si še napako, ko pri odtipkanju znaka za odštevanje ne pritisnemo hkrati tipke SHIFT. To napako moramo pravzaprav že sami prej ugotovi- ti, saj se prikaže pri odtipkanju na zaslonu. Torej PRINT 12 J 8 NEW LINE. Namesto — smo dobili črko J.. Zato je bilo nesmiselno pritisniti na NEW LINE in zahtevati izra- čun napačno zahtevane naloge. Kljub temu računalnik postavi pred črko J znak za pravopisno napako, saj ta črka ne spada v . račun. S temi primeri smo spoznali, :da računalnik takoj odgovori na vsako napako in nam tudi pove, kje smo jo naredili. Verižno računanje GRE PARIŠKE URNO SE BONI O verižnem računanju govori- mo takrat, kadar v eni vrstici za- htevamo več računskih operacij. 32 En takšen primer smo že spoz- nali, ko smo izračunali produkt 3X2X41x5—120. Vendar ta pri- > mer ni tako zanimiv, da bi ga morali obravnavati v posebnem poglavju. Pri verižnem računa- nju lahko pride zaradi značilne pisave: v eni vrsti do nejasnoti in napak, ki se jim moramo na pri- meren način izogniti. To nam bo nazorno pokazal naslednji pri-. mer. Izračunati si želimo vre- dnost izraza: 85/7:—2 V tem izrazu imamo dve mate- matični operaciji: deljenje in od- števanje. Če najprej delimo in potem odštevamo, dobimo re- zultat 3. Če najprej odštevamo in nato delimo, je rezultat 7! Zo- prna zadeva! Računalnik je napravljen tako, da vedno najprej izračuna delje- nje. Zato bo dal rezultat 3 (o tem se lahko hitro prepričamo). Kaj - pa, če smo si izraz zamislili tako, da je treba najprej opraviti od- števanje? Potem moramo ta izraz zapisati v oklepaju, saj imamo na tipkovnici na voljo tu- di rdeča oklepaja na tipkah s črkama | in O. Poskusimo torej: PRINT 35/(7-2) NEW LINE. Re- zultat je 7. : Seveda nismo pozabili zaradi rdečih oklepajev hkrati pritisniti tudi na SHIFT! Kako je pisanje oklepajev vča- sih pomembno, nam bo pokazal naslednji primer: PRINT 24/6/2 NEW LINE. Rezultat je 2, ker je računalnik najprej opravil prvo deljenje, na- to pa še drugo. Toda morda smo si zamislili zapis tako, da bi naj- prej opravili drugo deljenje in šele nato prvo? Računalnik bo ubogal ta ukaz le, če bomo dru- go deljenje zapisali v oklepaju in tako zahtevali zanj prednost pri izračunu. Torej: PRINT 24/(6/2) NEW LINE: Zdaj je rezultat 8. Podobno je tudi pri izrazu: PRINT 15 — 9/3 — 1 NEWLINE. — Rezultat je 11, medtem ko dobi- mo v obliki PRINT (15 — 9)/(3 — 1) NEW LINE rezultat 3. Računske operacije so v raču- nalniku razvrščene tako, da ima- jo nekatere operacije prednost pred: drugimi in jih računalnik prej izračuna. Če želimo takšno prednost spremeniti, uporabimo pri zapisu prednostnih operacij oklepaje. Kaj pasezgodi; čenaen oklepaj pozabimo? Poskusimo ponovno pri zadnjem primeru: PRINT (15 — 9)/ (3 - 1 NEw LINE. Znak S na koncu zapisa nas opozori, da smo pozabili na drugi, sklepni oklepaj. Je nekaj primerov, za katere bi pričakovali, da jih je treba: zapi- sati z oklepaji, a jih ZX 81 pravil- no izračuna tudi brez tega. Naj- bolje je, da si jih ogledamo po vrsti: ; PRINT 17 4: — 3 NEW LINE. Re- zultat je 14. € PRINT 3 "— 2 NEW LINE. Rezul- tat je —6. k PRINT —7 " - 4 NEW LINE. Re- zultat je 28. PRINT —8/—2 NEW LINE. Rezul- tat je 4. Pri praktičnem računanju bo- mo imeli mnogokrat opraviti z večkratnimi oklepaji. Oglejmo si naslednji primer: z PRINT 7"((18 - 12)/(10 — 8)) NEW LINE. Rezultat je 21. V takšnih primerih moramo zlasti paziti, da ne izpustimo kakšnega oklepaja. Število levih oklepajev mora biti enako števi- lu desnih oklepajev! O prednosti posameznih računskih operacij bomo še govorili, ko bomo spoznali vse in jih med seboj primerjali. ; Nekaj o spremenljivkah Naš računalnik zna ob doslej uporabljenih številkah računati S spremenljivkami, kakor ime- nujemo v matematiki vrednosti —X, y, z in podobne. Poglejmo, ali je to res! Natipkajmo: PRINT 7 4 X NEW LINE. Računalnik sicer ukaz, a nam ne posreduje rezul- tata. Namesto tega 'sporoči v spodnjem levem kotu 2/0, kar pomeni, da smo uporabili spre- menljivko, katere vrednost. ni določena. Popolnoma pravilno, saj ne moremo k 7 prišteti nekaj, česar vrednosti ne poznamo! Torej bomo ravnali drugače. Najprej bomo računalniku pove- dali, koliko naj bo trenutna vre- dnost.X. V ta namen uporabimo nov ukaz LET, ki je na tipki s črko L. V angleščini pomeni LET »naj bo« Dajmo torej spremen- ljivki X, vrednost 16 in odtip- kajmo: .. š LET X < 16 NEW LINE (Znak — odtipkamo skupaj s SHIFT!) sprejme — Pokaže se sporočilo 0/8, ki pove, da je računalnik : ukaz sprejel. Nadaljujmo: PRINT7 - x NEW LINE ; Seveda dobimo '23, saj si je računalnik zapomnil za X vre- dnost 16. Ta čarovnija bo morda koga v prvem trenutku presene- tila, toda pri uporabi računalni- ka se bo treba navaditi nanjo. Sicer pa je računalnik napravil samo to, kar smo mu ukazali. Ali je mogoče takšen način računa- nja razširiti na več spremen- ljivk? Poskusimo: ; LET X — 10 NEW LINE LET Y <— 20 NEW LINE LET Z — 30 NEW LINE PRINT X x Y 4 Z NEW LINE. Rezultat je 60. tevilo spremenljivk je dejan- ' sko neomejeno, poleg tega pa lahko za spremenljivko uporabi- mo tudi druge črke, npr.: LET A <— 999 NEW LINE LET W < 333 NEW LINE PRINT A — W NEW LINE. Rezultat je 666. S takšnimi primeri bomo imeli v praksi. še toliko opravka, da moramo spoznati še dva druga načina izbiranja spemenljivk. V prvem primeru uporabimo za oznako spremenljivke kar ustrezno besedo: san, LET FEBRUAR - 28 NEW LINE LET JUNIJ < 30 NEW LINE B PRINT FEBRUAR -- JUNIJ NEW LINE. — Dobimo rezultat 58. V drugem primeru pa isti črki dodamo številko, npr. LET X1 — 13 NEW LINE LET X2 — 11 NEW LINE LET X3 — 4 NEW LINE PRINT (X1 - X2)/X3 NEW LINE. Rezultat je 6. Vse te različne načine za izra-. žanje spemenljivk lahko poljub- no kombiniramo: ; LET X — 22 NEW LINE LET A7 < 11 NEW LINE LET VRT < 5 NEW LINE PRINT X/A7 " VRT NEW LINE. Rezultat je 10. ja Nadaljevanje prihodnjič H k