vzpostavljanju virtualne li- | nije. Izbrana pot med izvir- nim in ciljnim vozliščem se uporablja vse do konca pre- nosa podatkov. Ker gredo vsi paketi po isti poti, si mo- rajo vmesna vozlišča zapo- mniti, kateremu vozlišču morajo poslati podatke na- prej za vsako trenutno vzpostavljeno virtualno zvezo, ki poteka skoznje. Zato mora imeti vsak paket podatkov v svoji glavi zapi- sano številko virtualne lini- je. ki ji pripada. Ko prispe v vozlišče, ta takoj ve, po ka- teri liniji je prišel in kam ga mora poslati. Pri datagramskem načinu vozliščni računalnik ne vzdržuje tabel.s številkami virtualnih linij, pač pa tabe- "le z naslovi vseh drugih vo- zlišč, ki so dosegljiva iz nje- ga po vzpostavljenih linijah. Tabela pove, po kateri liniji je traba poslati paket, da bo prišel v to in to vozlišče. Vsak datagram mora vse- bovati naslov vozlišča in na- slov procesa v vozlišču, ki mu pripada. Ko paket pride v vozlišče, to pogleda, kate- ra linija vodi proti naslovni- ku, in po njej pošlje paket ma e so sporočila kratka, pomeni naslov v datagramu pretežen del podatkov. Vir- tualni način: pri tem zahteva samo številko zveze. Siste- mi, ki obdelujejo transakci- je (aktivnosti, sprožene na daljavo), bi samo za vposta- vitev virtualne linije porabi- li veliko več dela kot za sam prenos transakcije. Če bi bila večina prometa v mreži takšna, bi bila uporaba vir- tualnih zvez nesmiselna. Če se v mreži kakšno vo- zlišče sesede in sekundo za tem obnovi, bi bile vse vir- tualne zvezo, ki so šle skozi to vozlišče, prekinjene. Pri datagramskem servisu bi se izgubili samo tisti paketi, ki bi bili ob prekinitvi v vozli- šču, ali pa še ti ne vsi, če še ni bil potrjen njihov spre- jem. ; Prekinitev linije je kata- strofalna za virtualni servis, mmm A —z—dtU—>—>-—->jJjj—>—>—9J—-——-—j——jvo>—>->——>——cv—v—>—Oo—coieN ii Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov medtem ko bi datagramski sistem enostavno poslal pa- ket proti cilju:po drugi poti, ki bi se izognila prekinjeni' liniji. Vaša mnenja Z današnjo številko kon- čujemo serijo o računalniš- tvu. Zbrali smo nekaj odzi-: vov, ki so si bili tudi povsem nasprotujoči, a to je bilo pričakovati. Težko je zado- voljiti vse. "Nekateri so pričakovali sestavke, v katerih bi objav- ljali nasvete in programe, ki bi jih lahko lastniki hišnih računalnikov uporabili na svojih strojčkih. Drugi so si želeli šolo basica. Tretjim bi najbolj ustrezale igre. Ta mnenja sodijo v eno kate- gorijo. Druga skupina je maha- la: to je vse skupaj na pre- nizkem nivoju. Vse te reči vendar ve že vsak tepec. Ta skupina je že delala z raču- nalniki in ji je bilo podaja- nje snovi nemara res preveč enostavno. k Naš poskus. gotovo ni ustrezal niti enim niti dru- gim. Na srečo so bila tu še tretja mnenja, ki so serijo navdušeno pohvalila. Gre za ljudi, ki so o računalniš- tvu že nekaj slišali, ni pa jim bilo vse povsem jasno. Sem, sodijo tudi vsi tisti, ki so se naveličali iger na hišnih ra- čunalnikih in jih zanima še kaj več. Opredelimo še svoje mnenje. V naslovu piše za začetnike, vendar snov ni povsem začetniška. Skušali smo v enostavni obliki opi- sati dogajanja v računalni- ku. Ni važno, za kakšen ra- čunalnik gre. Tudi na naj- bolj enostavnem lahko pro- gramiramo najbolj zaplete- ne podatkovne strukture in algoritme. Hoteli smo po- vedati, da računalnik ni sa- mo basic, ampak je »uni- :verzalen mlinček«, ki lahko dela vse, kar mu naročimo. Če so bralci sprejeli to spo- ročilo, smo zadovoljni. Kaj- ti med igranjem iger in pisa- njem dobrih programov (to 'so lahko tudi dobre igre!) je velik razkorak, ki se mu pravi ZNANJE. In znanje na področju računalništva, je tako široka njiva, da je ni mogoče preorati: v. enem dnevu. Knjig o basicu se je po dolgotrajni suši pri nas pojavilo dovolj, tako da ni- ma smisla na toliko mestih premlevati iste teme. Priha- jajo specializirane »mikro« revije, ki dopolnjujejo vrzel med »teorijo basica» in praktičnim delom s hišnimi računalniki. Naš namen pa je bil pokazati na zanimiva (in potrebna) področja v ra- čunalništvu, brez katerih se danes ne da več zamisliti splošnega poznavanja raču- nalništva. Menimo, da mo- rajo lastniki hišnih računal- nikov vedeti za obstoj tudi drugih visokih jezikov, zbir- nega jezika, operacijskih si- stemov, računalniških ko- munikacij itd, Upamo, da bo to spodbudilo vsaj naj- bolj navdušene k prebira- nju literature, ki jim bo dala podrobnejše podatke. ' Povzetek ———<č-—č-—nknmm mmm Na kratko še enkrat ob- novimo predelano snov. Seznanili smo se z delitvijo računalnikov po velikosti in ugotovili, da postajajo mi- kri že enako močni kot nji- hovi največji bratje. Anali- zirali smo sestavne: dele strojne opreme računalni- ka, potem pa smo se odpra- vili v notranjost procesne enote in spoznali, kako de- luje. Na to se je navezal pogovor o delovanju stroj- nega jezika kod. Logično nadaljevanje je zbirni jezik, s katerim simbolično zapi- sujemo instrukcijske kode procesne enote. Zapisali smo nekaj preprostih pro- gramov v zbirnem jeziku za zgled. Ogledali smo si delo- vanje prevajalnika za zbirni jezik. To je bil najenostav- nejši prevajalnik. Prevajal- nikov za višje programske jezike se nismo lotili, ker so preveč zapleteni. , Spoznali pa smo nekaj strukturiranih stavkov, ki jih uporabljajo oakweje rkaa CE FE CE CE CE CE MR (S NE CD CU CE CA CO CU CE (B MM BS ' višji programski jeziki. Vsak višji jezik uporablja podatkovne strukture, ki so bodisi enostavne ali pa kaj zapletene. Predstavili smo jih v logični oblikirin hkrati opisali primer, kako jih uporabiti. Spreten lastnik hišnega računalnika (z raz- meroma dobrim znanjem programiranja) bi jh lahko uporabili v svojem računal- niku in preiskusil njih delo- vanje. Tu smo naredili pre- skok. Vsi programi, ki jh uporabnik naredi, potrebu- jejo za delovanje še -moni- tor ali operacijski sistem. To je osnovno računalniko- vo orodje za upravljanje programov. Spoznali smo še pojem opravila in načine kmuniciranja med opravili v večopravilnem operacij- skem sistemu. Takih si na hišnih računalnikih bržčas v Jugoslaviji še dolgo ne bo- mo mogli privoščiti, če ne MALI OGLASI za prodajo opreme, lite- rature - za nakup za izmenjavo - za najrazličnejše stori- tve RAČUNALNIK ZX 81 16 K RAM programi, prodam. Tele- fon (061) 341-981. TX 137 PROGRAMI ZA COMODORE 64, 150 programov komplet prodam za 8500 din s kaseto, lahko tudi posamezno. Denis Slavič, Kajuhova 20, 62380 SI. Gradec, telefon (062) 842-357 ali Igor Krištofel, Zidanškova 7, Sl. Gradec, tel. (062) 841-279 od 15. do 17.ure. " TX 138 ZX SPECTRUM! NAJNOVEJŠI PROGRAMI za tvoj računalnik: beseda 20 din. Oglase za tekočo številko sprejemamo do 10. ure v Cena enega oglasa: 200 din do 30 besed, vsaka nadatjnja tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike zaradi drugega že zaradi ce- | ne. Vendar jih srečamo da- nes že pri skoraj vseh mini- jih in zato je dobro vedeti, da obstajajo. Ponovno ve- lja, da si spretni domači programerji na boljših mi- krih z nemalo truda lahko sami naredijo preprost ve- čopravilni sistem doma. Zadnja tema, ki smo jo ob- delali, so bile računalniške mreže. Zanje menimo, da se jih na hišnem računalni- ku zaenkrat ne bo lotilo kaj dosti lastnikov. Vsekakor pa je področje za nadaljnji razvoj mikroračunalništva tako: zanimivo, da smo ga morali omeniti. S tem se računalniška na- daljevanka v tej obliki po- slavlja. Prijetne počitnice! Digitalni »pozdrav« D7D6E9C4D9C1E5 (HEX) Tomaž Erjavec prodajamo več vrst programov . -— sistemci, avanture, arcade, igre, logične igre, izobraževalni programi, jeziki. Prodajamo tu- di literaturo različne zahtevno- sti, napisano v več jezikih. Niz- |ke cene. Acphasoft, Vogelna 6, | Ljubljana, tel. (061) 225-935. ij TX 516 ' ZX SPECTRUM 16/48 K, ZX 81, , najpopolnejši slovenski prevod i navodil za vse sinclair računal- nike ter najnovejše programe (manic-miner. -I/ll, churkie- EGGS, fighter, pinball...) po konkurenčno nizki ceni pro- dam ali zamenjam. Telefon (061) 447-156. TX 517 PROGRAMI ZA ZX spectrum arkadne igre (penetrator, ma- nic miner. I/ll) . gradicionalne igre (šahi, GO), avanture (hobit, black cristal), simulatorji (glag, flight. simulation), sistemski programi (HP4S, forth) in še mnogo drugih. Cene od 50,00 din. Telefon (061) 577-693. ' - TX 1009 nedeljek. Male oglase lahko bralci oddajo vsak dan m 7.in 19. uro, ob sobotah pa od 7, do 11. ure na blagajni oglasov, v Ljubljani, Titova 35 nica) ali v Šubičevi 1. Lahko pa jih odda- -po telefonu, v istem času, na številko 223-311 (klicna številka osiiČ5B.. bralce izven Ljubljane). Male oglase ate seveda tudi malih lahko. poši- za sprejem (črna stolp- jo tudi kar pismeno, | in sicer na naslov: Čop Delo Stik, Oglasno trženje, Titova 35. us re TR MM CA CA PUNCTI 1