' skandirali »Tigana, Tigana,« da se je temnopolti as v spremstvu pred- — sednika UEFA Jacguesa Georgea in selektorja Michela Hidalga le pojavil na terasi (navijači so men- da vedeli, da je Platini le preveč prevzeten.in domišljav, da bi storil kaj podobnega kot Tigana). Ova- cije, ovacije. —. h Toda francoski tisk je vendarle z realizmom opisal finale in raz- plet prvenstva. Prvo francosko no- gometno pero Jacgues Ferrand je na primer zapisal: »Največji rezul- tat v zgodovini francoskega nogo-. meta in le skromna predstava na igrišču. Francoska reprezentanca ni uveljavila svojega sloga, ni bila v premoči nad nasprotnikom. Na . splošno presenečenje so Španci igrali bolje kot Francozi.« Pisec sicer poudarja tudi to, da »trikolo- ri« naslova niso dobili le za bledo finalno igro, temveč za pet zapore- dnih zmag na tem prvenstvu ter za delo v zadnjih desetih letih. Tudi selektor Hidalgo se je dan po veli- -— kem zmagoslavju znašel na realnih '. tleh, vodenje »trikolorov« bo. pre- pustil mlademu nasledniku He- -nryju Michelu, sam pa postal di- rektor v francoski nogometni zve- zi. »Naši igralci so bili utrujeni in živčni, Španci pa taktično tako do- bro organizirani, da so onemogo- čili naš koncept igre.« Samoza- vestni Platini, ki je v finalu dosegel svoj deveti gol na prvenstvu, a ni po igri prav nič izstopal pa je bil kratek: »Šteje samo rezultat, bilo je 2:0 za nas, mar ne? Vse drugo se pozablja.« Platinijev »italijan- ski realizem«, ki ga je ta as vnesel v igro in miselnost Francozov, je vendarle prevladal: piše se zmaga, . igra se pozablja. Platini misli na ZDA SA RE boke —— Francozi in Platini pa že mislijo naprej — »trikolori« na »mundial« 1986 v Mehiki, Michel na slavo in % denar. »Beli Pele« bi se rad tudi »de facto« izenačil s temnopoltim Brazilcem, lastnik torinskega Fia- . ta Agnelli očitno le nima toliko denarja, da bi lahko za svojega ljubljenca mošnjo odprl toliko, ' kot si želi francoski as. Koliko za- služi Platini, vesta samo dva: on . sam in Angelli. Italijanski novi- narji menijo, da na leto zasluži »čistih« 500 milijonov lir (okrog 5 milijard starih dinarjev). Brazilec Falcao pri Romi menda zasluži več, toda Platini že ima v načrtu odhod v ZDA (tako kot pred njim Pele, Beckenbauer in Cruijff). Pri — Juventusu bodo jokali, Platini pa bo na drugi strani bržkone prese- gel magično mejo 10 milijonov . dolarjev. Čeprav Michele tako re- koč vsak teden igra kako tekmo odločitve in se okrog njega obra- čajo milijarde pa vendarle nima ; bnih skrbi: » Verjamete ali ne, — skrbi me le to, da v moji družini nihče ne mara žoge. Najmanj žena Christele. Tudi mala Marina se ne zmeni za štadion, najbolj pa me to, da niti sin Laurent noče nič slišati o nogometu.« Dve milijardi lir razorožili Elkjaerja Drugi igralci novih evropskih prvakov imajo bolj praktične skrbi. Nobeden med njimi si še ni zagotovil finančne neodvisnosti do konca življenja. Ob evropskem prvenstvu je delovala tudi borza, toda »trikolori« so imeli le preveč težav na poti do finala, da bi lahko tehtali menažerske ponudbe. Pač, mali Alain Giresse iz Bordeauxa, ki je z igro celo malo razočaral, je . ob ponudbi italijanske Atalante za 1,5 milijarde lir samo zamahnil z roko, češ pridite drugo leto. Zato pa je bilo na »borzi« toliko več zanimanja za druge: Dance, Portugalce, Belgijce in celo Ro- mune, ki morajo za odhod v tujino dobiti specialna dovoljenja. Neka- teri najboljši, kot Rummenigge, Briegel in Vandereycken so bili »razprodani« vnaprej, toda ra- zburljive igre so v ospredje porini- le sveže moči. Najbolj burno je | bilo v danskem taboru. Angleški, italijanski -in zahodnonemški me- nažerji so si kar podajali kljuke hotelov, v katerih so stanovali Danci. Selektor Sepp Piontek teh trgovcev z belim blagom ni prega- njal, čeprav bi bilo zanj morda "bolje, če bi jih. /Tisti trenutek na- mreč, ko je po učinku, njegov prvi mož Preben Elkjaer za dve mili- jardi lir podpisal pogodbo z itali- jansko Verono, je bilo zanj prven- stva konec. Potem ko je bil na prvih treh tekmah Elkajaer naj- boljši Dančc, ga v četrtem nastopu ni bilo moč prepoznati. V polfina- lu s, Španci je'ta orjak sam predal zmago, zapravil je tri ali štiri veli- ke priložnosti, ob nekaterih akci- jah se je obnašal kot velik sebič- než, potem ko mu je šlo vse'naro- be, pa je prišel še vrhunec: zgrešil je enajstmetrovko, ta spodrsljaj pa je v finale odpeljal Špance. »Piontek bi ga moral zamenjati, Prebenu je uspeh čez noč udaril v ' 'glavo,« je danski kapetan Morten Olsen povedal nekemu danskemu novinarju po tekmi. Najatrakiv- nejša danska igralca Lerby (Bayern) in M. Olsen sta bila na srečo »varna« — s kluboma imata namreč trdni pogodbi. Zato pa se je posel vrtel okrog tistih petih Dancev, ki še igrajo.na Danskem, petnajsterica reprezentantov na- mreč igra v tujini. Vratar Kajaer in branilec Sivebaek sta bila zani- miva za »bundesligaše«, v katerih so se nekoč proslavili Jensen, Si- monsen, Bastrup in Lerby. Poga- janja v Franciji niso bila končana, Danci dobivajo vse višjo ceno, ne- kateri klubi pa se še niso privadili na novo razmerje. Nemci so pred leti »obrnili« odličnega Bastrupa, k Hamburgu je prišel za borih 150.000 mark, potem pa kot stre- lec zasenčil celo slovitega Hru-' bescha. Tako Bastrup, in še mnogi drugi so težko razumeli, da je Ju- goslovan Boriša Djordjevič v istem času za prestop iz Hajduka k Hamburgu dobil 800.000 mark, potem pa tri leta neprestano sedel na klopi za rezervne igralce. Elkjaer, nekdanji Bastrupov re- prezentančni soigralec, ni ponovil te napake. Njegov trasfer k Vero- ni sodi letos med najdražje v Itali- ji, več bodo dobili le Maradona, Rummenigge in Sorcates. Simpa- tični severnjaki s svojimi briljant- nimi igrami, tekma z Jugoslovani (5:0) je bila njihov vrhunec, so na mah osvojili nogometno Evropo. Francozi iz Marseilla so za vsako ceno hoteli Michaela Laudrupa, ki igra za rimski Lazio, pripada pa torinskemu Juventusu. Kazalo je ' že, da jim bo uspelo, toda »Juve« je nazadnje rekel »ne«. Agnelli bo slej ko prej odpustil Poljaka Bo- nieka, boljše zamenjave kot je Laudrup pa si moštvo iz Torina praktično ne more zamisliti. Na vrsto so prišli tudi danski »rezervi- sti«. Jesper Olsen je za Dance na prvenstvu odigral le nekaj minut, a so se-zanj spopadli Fiorentina, Totenham in Manchester United. Skladno z zanimanjem je seveda naraščala tudi njegova cena, ki je nazadnje pristala pri milijon fun- tih. »Odločilno je bilo to, da že od malih nog navijam za Manchester United,« je po koncu dejal Jesper Olsen, ki še štirinajst dni prej o taki ceni ni upal niti sanjati. Nič čudnega, Danci osvajajo Evropo in Ameriko. V 10 državah, ki naj- bolje plačajo, jih igra že 42. To poletje se bo to število povzpelo nad 50. Danci imajo namreč še eno veliko prednost: nikoli ne ra- zočarajo. Medtem ko si mnogi bolj južnjaški zvezdniki celo izmišljajo poškodbe, da bi ubežali z denarjem, so Danci prav na- sprotni. Danski kapetan Morten Olsen si je dal na primer pri 32 letih operirati obe »Ahilovi teti- vi«, čeprav bi ga Anderlecht v vsa- kem primeru moral »izplačati.« Samo en mož je na »borzi« v Franciji zasenčil Dance. To je bil sloviti Artentinec Diego Marado- na. Družil se je s Španci, hodil naokrog v kratkih hlačah in otro- kom delil avtograme, za njim pa so se plazili možje iz Neaplja. Ve- deli so za Maradonin spor s pred- sednikom Barcelone Nunesom ter za njegov strah pred španskimi branilci, kakršen je na primer Goicoechea, ki mu je lani zlomil nogo. Nunes je sicer dolgo govoril, da bo Maradoni preprečil odhod, a bi tako posvaril igralce, ki bi v prihodrije utegnili ravnati tako kot je Maradona: pobrati ogromno vsoto denarja, razočarati navijače, potem pobegniti. V Franciji ni prišlo do končne odločitve, čeprav- Maradona ni skrival želje, da bi se s svojo številno družino in sprem- stvom udomačil prav v Neaplju. Tik predno so zaprli italijanske nogometne meje pa je vendarle prišlo do odločitve, Barcelona je za, 7,5 milijona dolarjev prodala Maradono Napoliju. Od te vsote bo Maradona dobil samo 5 odstot- kov, toda zraven bo dobil še letne plače, premije in odstotke od re- klam. Najmanj zanimanja za - jugoslovanske igralce ai dete neb ARENA Po odhodih na tuje so najbolj hrepeneli jugoslovanski igralci, to- da zanje je bilo najmanj zanima- nja. Njihovi predhodniki so pošte- no opeharli že več kupcev, nazad- nje pa je bil odločilen tudi slab vtis z »Euro. 84«. Šest jugoslovanskih igralcev se je potegovalo za angaž- maje v tujih klubih (Simovič, Za- jec, Šestič, N. Stojkovič, Čop in Halilovič), uspelo pa je le enemu: našemu najboljšemu igralcu Za- grebčanu Velimiru Zajecu. Ta je v žepu sicer imel predpogodbo z atenskim Panathinaikosom, polj- ski trener Gmoch mu je v Francijo celo osebno prinesl ček za 200.000 dolarjev, toda medtem se je vmešal sloviti menažer Notting- ham Foresta Brian Clough. Scena v lyonskem hotelu »Mercur« je bila zares nenavadna, Angleži so ob prisotnosti vratarja Simoviča, s katerim so imeli predpogodbo, na- govarjali Zajeca naj pride k Not- tinghamu namesto splitskega vra- tarja. Simoviču so rekli samo »sor- ry«, Zajecu pa ponudili 150.000 funtov. Zajec je pristal, Angleži pa naj bi mu pomagali, ko se bo opravičeval Grkom. Zagrebčan je s tem napravil tudi veliko uslugc nekdanjemu reprezentantu Vladi. mirju Petroviču, ki v beograjskem stanovanju zaman čaka na delo In še en mož se je »uspešno« pro dal. Jugoslovanski selektor Todo: Veselinovič je po debaklu sice: vztrajno trdil, da o odstopu niti ne pomišlja, toda ko so Turki iz Fe nerbahčeja zažvenketali s 100.00 dolarji, je obrnil ploščo: »Morat. me razumeti, s tremi milijoni plač ne morem shajati. Odkar vodin ,modre' sem iz prihrankov zapra vil 80 milijonov starih dinarjev To je priložnost, da si malo opo morem,« je:dejal »Toza«. Teg samovoljnega odhoda so se razve selili mnogi, ne bo jim namreč tre ba selektorja siliti, da bi odstopi Toda ob njegovem odhodu se pc stavlja vprašanje: ali ne bo nespc sobni Veselinovič »YU« nogome taš zaloputnil še zadnja vrata turška. Največ naših nogometaše tačas igra namreč prav v Turčiji. Franci Boži 2