Teleksov teÄaj za zaÄetnike â GO TOKIOSK Tale hekerski ukaz preprosto pomeni: v ponedeljek 16. julija izide Ĺže druga ue vorni Teleksa v sodelovanju z nt iz vsebine: POSEBNA PRILOGA PROGRAMOV ZA | NAJBOLJ RAZĹ IRJENE MIKRORAÄUNALNIKE â TESTI: domaÄa galakcija, sposojeni test ZA ZAÄETNIKE: strojno programiranje, kako nastane Äipi in drugi nasveti - NOVOSTI NA TUJEM: naĹĄi sodelavci so spet | pogledali Äez mejo in a .. informativno reportaĹžo ' NASVETI PRED NAKUPOM: pregled cen v tujih | trgovinah, tako za rabljene kot za nove modele. | miki oraÄunalnikov i in dodatne opreme aIRINTU LITERATURE: recenzije knjig, ki jihje > â- pri nas, naslovi nih > in BRALCI SODELUJEJO: programi, ki so nam jih lali bralci junijske ĹĄtevilke, kritike in nasveti, vpraĹĄanja in 8 | izid zagmainh 5. iz junijske .. - N Ĺ E: intervju, anketa zaĹĄih sodelavcev v tujini, novosti iz domovine. zapleti na .â nsmoe itd. | hnoloĹĄka (Tretja faza projekta a im azvitost elektronike, njene reprodukcijske sposobnosti in njene porabe je danes temeljni kazalec gospodarske razvitosti de- Ĺžel. S pojavom mikroelek- tronike in mikroprocesor- jev pa prodira elektronika v || vse pore Älovekove dejav- nosti. Ĺ ele mikroelektroni-' ka je omogoÄila: nesluten razmah raÄunalniĹĄtva, tele- komunikacij, avtomatizaci- je in nastopajoÄo robotiza- cijo, kar se priÄenja revolu- cionarno odraĹžati v vsej in- dustrijski proizvodnji ter v javnem in zasebnem Ĺživlje- nju, so na nedavni tiskovni konferenci poudarili pred- stavniki SOZD Iskra MiloĹĄ Kobe, Jurij Butina, Ivo Ba- niÄ in Rado-Faleskini, ki so ob tej priloĹžnosti spregovo- | rili tudi o zasnovi projekta Mikroelektronika III. Kot je bolj ali manj zna- | no, je Iskra Âťs skupnim or- : ganiziranim naporom vseh svojih delovnih organiza- cijÂŤ zgradila leta 1980 prvo fazo, Mikroelektronika I, ki je obsegala naÄrtovanje, asembliranje in testiranje vezij, nato pa v letu 1982 drugo fazo proizvodnje, Mikroelektronika II, ki je ||. obsegala procesiranje vezij. V obe fazi so vloĹžili izklju- Äno sredstva Iskrinih delov- nih organizacij. Z realizaci- - jo projekta Mikroelektroni- ka III pa naj bi med drugim odpravili ozka grla v neka- . terih kapacitetah posamez- nih delov sedanje opreme, hkrati pa nabavili tako -opremo, ki bo omogoÄila tehnologijo procesiranja v 3 um tehnologiji. ÂťVlaganja v projekt so | tehnoloĹĄko in ekonomsko utemeljena v industrijski proizvodnji elektronskih si- stemov v Iskri in pri drugih proizvajalcih. Mikroelek- tronika je pri tem nujna.te- voluntaristiÄno, brez ĹĄirĹĄe druĹžbene pomoÄi, ne bo mogoÄe realizirati. Zajeti bi moral tudi sovlaganja neka- terih uporabniĹĄkih sistemov in veÄjih organizacij zdru- Ĺženega dela elektro in ko- vinsko-predelovalne indu- strije, katerih nadaljnji raz- voj je prav tako usodno po- vezan z uporabo domaÄe mikroelektronike,ÂŤ so po- udarili predstavniki SOZD infrastruktura. - Vendar pa projekta zgolj DruĹĄtvo RSS KINO? pa dra z Zvezo organizacij za tehniÄno kulturo v Ljubljani pripravilo teÄaj o osnovah raÄunalniĹĄtva za.svoje Älane. Iskrini raÄunalniki tipa HR 84 so ĹĄe prototipi, vendarle Ĺže uporabni. PreizkuĹĄajo jih tudi brigadirji na letoĹĄnjih Mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji, prejĹĄnji so teÄaje konÄali na MDA Suha Kra- jina, prihodnji teden pa bodo na MDA Kozjansko in Slo- venske Gorice. (Foto: Janez doreiÄ Iskra in ob tem navedli na- zorne podatke iz nekaterih .razvitih deĹžel, kot je deni- mo naĹĄa soseda Avstrija ali pa Ĺ vica, in tudi iz manj razvitih drĹžav, na primer iz MadĹžarske, o vlaganju veli- kih finanÄnih sredstev v na- Ärtni razvoj lastne mikroe- lektronske industrije. Âť Vlade razvitih deĹžel vlaga- jo v to podroÄje povpreÄno en do dva promila nacional- nega dohodka letno. V na- ĹĄih okoliĹĄÄinah bi to pome- nilo pribliĹžno 8 milijonov dolarjev letno,ÂŤ je poudaril MiloĹĄ Kobe in nadaljeval: ÂťTudi v naĹĄi druĹžbi ni spor- no, da je razvoj visoke te- hnologije prioriteten. V zvezi s tem: so bile dane ve- like politiÄne obljube, ven- dar narejenega ni bilo niÄ. Vse podpore so bile izrazito verbalne! Äas je, da preide- mo od besed k dejanjem. Ni res, da v naĹĄi druĹžbi ni de- narja, vpraĹĄanje je le, kako se porazdeli . Izgube jese- niĹĄke Ĺželezarne bi dvakrat pokrile vse investicije v Mi- kroelektroniko III... Veli- kanska finanÄna, sredstva vlagamo v tradicionalne pa- noge, kot so jeklarstvo, tek- stil ali pa Äevljarstvo, pri Äe- mer so novi projekti odri- njeni in ogroĹženi, Äeprav so takorekoÄ bistvenega po- ': mena za obstoj naroda. Ve- deti moramo, da smo 'na Teleksov teÄaj za zaÄetnike â Teleksov teÄaj za zaÄetnike! meji med razvitimi in nera- zvitimi. Sedanje odleÄitve nas lahko pahnejo ali med razvite ali med nerazvite!ÂŤ Mojca Vizjak-PavĹĄiÄ | POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO ⏠ZAKAVKAZJE IN SREDNJA AZIJA Moskva, Erevan, Tbilisi, Ta- ĹĄkent, Buhara in Samarkand. Zaradi izrednega zanimanja ponovitev (19. 9.). 15 dni - cena: 61.500 din. 6 STARA RUSKA MESTA Moskva, Suzdalj, Vladimir, Ja- roslavij, Pereslavlj-Zaleski, Ro- stov in Zagorsk. Novv v progra- mu! Panorama mest in cerkve iz 8.â12. stol. Odhod letos sa- mo 12. 9.! 6 dni â 39.950 din. ⏠RUSKI SEVER Moskva, Leningrad, Petroza- vodsk, Jezero Onega in otok KiĹži ter Novgorod. Odhod letos samo 22. 8. 9 dni â 62.000 din. Yugotours, Ljubljana Titova 36/IX, telefon: 321-794/5.