Teleksov tečaj za začetnike — OSNOVE Mijo: V zadnjem na- daljevanju smo govori- li o monitorju in operacij- skem sistemu. Omenili smo večopravilne operacijske si- steme. Danes si oglejmo, kako lahko računalnik hkrati upravlja več progra- mov (opravil). Pojem opravila nn rn Program ni osnovna eno- ta dela v računalniku. Naj- manjša enota dela, ki jo pozna operacijski sistem, je opravilo (angl. TASK). Program je zbirka opravil (lahko je tudi eno samo opravilo), ki so spravljena na disku in jih lahko opera- cijski sistem hkrati ali po delih včita v pomnilnik in preda procesorju v izvaja- nje. Opravila lahko vstopa- jo v sistem ra več načinov. Načelno so programi se- stavljeni iz primarnih in se- kundarnih opravil. Program, ki ga pokličemo v izvajanje s terminala, je vedno primafno opravilo 'Yugotours OTOVANJA SOVJETSKO 6 ZAKAVKAZJE IN SREDNJA AZIJA Moskva, Erevan, Tbilisi, Ta- škent, Buhara .in Samarkand. izlet, ki gre na pot 27. 6., je že razprodan. Zaradi izrednega zanimanja ponovitev (19. 9.). 15 dni — cena: 61.500 din: P V 6 STARA RUSKA MESTA Moskva, Suzdalj, Vladimir, Ja-. stov in Zagorsk. Novo v progra- mu! Panorama mest in cerkve iz 8.—12. stol. Odhod letos sa- mo 12. 9.! 6 dni — 39.950 din. € RUSKI SEVER Moskva, Leningrad, Petroza- vodsk, Jezero Onega in otok samo 22. 8. 9 dni — 62.000 din. Yugotours, Ljubljana Titova 36/IX, telefon: 321-794/5. A Yugotours 2 | ZVEZO roslavij, Pereslavlj-Zaleski, Ro-' Kiži ter Novgorod. Odhod letos B. tega programa (npr. naš program je sestavljen iz enega samega opravila). Ko se tak program včita v po, mnilnik, dobi "avtomatsko nadzor operacijskega siste- ma, ki nato zanj skrbi na- prej da se pravilno izvaja. e je v programu detini- rano še kakšno drugo opra- vilo, ga imenujemo sekun- darno opravilo. To ne dobi avtomatsko nadzora opera- Cijskega sistema. Priskrbeti "mu ga mora programer, ta- ko da v primarnem opravilu zapiše, kdaj si bo sekundar- no opravilo pridobilo nad, zor operacijskega sistema. Poleg opisanih načinov »oživljanja« lahko opravila (programi) vstopajo v si- stem prek že delujočih pro- gramov. Možnost za poga- njanje novih programov imajo samo primarna opra- vila. Opravila, ki stopijo v sistem tako, da so jih pog- nali delujoči programi, so enakopravna z vsemi drugi- mi že delujočimi opravili, ki se že od prej »bojujejo« za procesorjev nadzor. Zanimiv način vstopanja je prekrivanje: programi lahko ob svojem zagonu re- zervirajo pomnilniku toliko prostora, da bo klicano opravilo zagotovo še prišlo . v pomnilnik: Oglejmo si ta princip pobliže! Pomenov za prekrivanje (angl. OVERLAYING) je več. Kadar je zelo po- membno, da se bo klicano opravilo lahko takoj včitalo v pomnilnik, je ta tehnika učinkovita. V večopravilnih sistemih se lahko kaj hitro zgodi, da v računalniku hkrati teče toliko progra- mov, da v pomnilniku ni več prostora za nova opravila. Zato čisto na začetku, ko pokličemo primarno opra- vilo našega programa, s te- hniko prekrivanja zagotovi- mo še toliko prostora, da bo vanj lahko šel največji od prekrivnili modulov, ki jih mislimo kasneje med izva- janjem programa včitati v pomnilnik. Tako imamo za- gotovilo, da bo ves program z vsemi opravili nemoteno tekel do konca. Edina ome- jitev je, da lahko hkrati vči- tamo v rezervirani prostor v pomnilniku le en prekrivni modul. Drugi razlog za prekriva- nje so npr. zelo veliki pro- grami, ki jih v pomnilnik sploh ne bi mogli spraviti. V takem primeru napišemo program v delih (modulih), ki so med seboj neodvisni, si pa podajajo vmesne re- zultate. Tako lahko po delih U Teleksov tečaj za začetnike - Te RAČUNALNIŠTVA Teleksov tečaj za začetnike — včitujemo "prekrivno ob- močje pomnilnika module programa in ga izvedemo, čeprav ves ne bi šel v po- mnilnik, ker traja nekoliko dlje. h V naslednji skici pred- stavljamo idejo prekrivnega programiranja. Program je dvakrat večji od pomnilni- ka, a je sestavljen iz primar- nega opravila in petih pre- - krivnih opravil (modulov). Prekrivno območje v po- mnilniku je prav tolikšno, da gre vanj največji pre- krivni modul (PMOD1). Prekrivni moduli imajo oz- nake PMODI do PMOD 5. POMNILNIK REZERVIRANO PREKRIVNO PODROČJE SLIKA 1 Na skici 2 si bomo ogle- dali vstopanje opravil v ve- 'čopravilni sistem.. Na skici Piše: Tom Erjavec 1 1 (a) je primer programa, ki sestoji iz enega samega opravila. Primer (b).kaže program, ki ima poleg pri- marnega opravila dve se- kundarni opravili, Ves pro- gram je črtkasto obkrožen, primarno opravilo ima ime PO, sekundarni opravili pa SOl in SO2. Na skici (c) imamo v pomnilniku hkrati štiri programe. PROGI in PROG2 imata samo po eno primarno opravilo. PROG3 ima poleg primarnega opra- vila PO tri sekundarna opravila SOl1, SO2 in SO3. Zadnji program, PROGA, ima spet eno samo (primar- PRIMARNO OPRAVILO PMOD 1 PMOD 2 PMOD 3 PMOD 4 PMOD 5 no) opravilo. Na skici (d) je program PROGI, ki ima primarno opravilo PO in Vaše vprašanje, st okovnjakov odgovor - Vaše vpr