ko v poštev prišla le še dva igralca. — Gračan z Reke in Peruzovič iz Anderlechta, čeprav je bil drugi - pred EP poškodovan. Veselinovič se je odločil za najboljše igralce jugoslovanske prve lige, toda nje-. gove zablode so pravzaprav starej- šega datuma. Veselinovič je na- mreč na EP prišel brez značilnega modela igre, s tem pa je seveda vprašljiva tudi izbira reprezentan- tov. Selektorji vrhunskih moštev, kot: so Francoz Hidalgo, Nemec Derwall ali Italijan Bearzot, si na- mreč najprej izberejo slog igre in nato v skladu z njim in po potre- bah izbirajo igralce za najboljše moštvo. Veselinovič je torej storil obratno: najboljši igralci lige naj bi na evropskem prvenstvu z zna- čilnim jugoslovanskim smislom za improvizacijo uveljavili nekak svoj slog. z V igrah z Belgijci in Danci so naši reprezentanti poskušali kopi- | rati zahodnoevropski nogometni slog, v katerem pa niso imeli prav nobene možnosti za uspeh. Oba- krat bi sicer lahko dosegli vodilni gol ter tako dobili priložnost, da bi sami dajali ton igri, toda poraza zanesljivo nista bila naključna. Prej bi lahko rekli, da sta bila gle- de na taktiko povsem logična. Taktika Veselinovičevega moštva je v resnici pomenila pravi nogo- metni samomor. Odprta igra na ' velikem prostoru je namreč vsak- danja stvar za Dance in Belgijce, medtem ko v jugoslovanski ligi prevladujejo igre: z izrazito obrambnimi cilji. Temu dejstvu (pa čeprav je žalostno in bi seveda vsi veliko raje videli, da bi tudi pri nas igrali odprto in brezkompro- misno) bi morali Veselinovič in njegovi pomočniki prilagoditi slog igre jugoslovanskega moštva. Zdi se, da bi bil francoski ali italijanski vzorec kar ustrezen tudi za naše igralce, treba bi ga bilo le prevzeti in nekoliko prilagoditi našim raz- 'meram. Todor Veselinovič je sicer mož, ki je prepotoval svet po dol- gem in počez, toda zdi se, da so ga na teh potovanjih veliko bolj zani- male igralnice in druge vrste ha- zarda, kot pa iskanje izvirnih no- gometnih poti. Posamezniki daleč pred kolektivom . O igri jugoslovanskega moštva so v Franciji govorili mnogi ugle- dni tuji strokovnjaki kot so Hidal- go, Piontek, Derwall, Thijs... Njihove sodbe so bile enotne v eni točki: Jugoslovani so na nek način nadarjeni, toda posamezniki: so pri njih daleč pred kolektivom, njiho- va igra pa je naivna. Francoska športna javnost je bila prav šoki- rana, ko je videla kralja pariškega štadiona v »Parku princev« Safeta Sušiča tako nemočnega. Tudi veli- ki up jugoslovanskega nogometa, 21-letni Ljubljančani Srečko Kata-. nec, se je povsem izgubil v sivini igre jugoslovanskega moštva, K temu pa je veliko pripomogel tudi sam. Ni namreč pokazal nobene iniciative, glede na sposobnosti. pa »bi v igri gotovo imel kaj reči. Pri- bližno tako kot Baždarevič, je bil bržkone žrtev zgrešene jugoslo- vanske igre, v kateri ni nihče na- tačno vedel, kakšna je njihova vloga. Katanec je v modrem dresu spominjal na Danila Popivodo, ko je ta v reprezentanco prihajal še iz Olimpije. Popivoda je šele z uspešnimi nastopi v »bundesligi« dobil potrebno samozavest in po- stal reprezentančni steber. Zdi se, da bo tudi Srečko Katanec moral po tej poti, če bo hotel v reprezen- tanci igrati vidnejšo vlogo. . Veselinoviča gotovo zadane ve- lik del krivde za neuspeh na 7. evropskem prvenstvu, toda na nek način se lahko .brani tudi z argu- mentom: »Modri« v Franciji ven- darle niso igrali slabše, kot igrajo doma v naših prvoligaških klubih, celo najboljših kot so Crvena zvezda, Hajduk in Partizan. Zelo - nesrečno roko pa je imel selektor tudi pri izbiri svojega prvega sode- lavca. Ante Mladinič je bil nekoč nedvomno prvorazreden strokov- njak, toda nezdrave domače raz- mere ,so ga pahnile v apatijo in objem alkoholu. Možgani tega. moža so očitno načeti od alkohola, to je zlahka opaziti: ob njegovih sila bledih retoričnih nastopih. To- da ob tem vsi nekako zatiskajo oči. Toplak in Osim sta imela v našem štabu bolj pasivni vlogi (gledala sta naše nasprotnike), ta- ko da ju ne zadeva nobena krivda. In še nekaj je značilno. v zvezi z neuspehom: jugoslovansko moš- tvo nima igralske osebnosti, ki bi znala vzeti vajeti v svoje roke. Tak je bil nekoč, na primer, Brane Oblak, ki je v sodelovanju s soi- gralci spreminjal taktiko : moštva na igrišču in to ne glede na navodi- la s klopi. Ta mož naj bi bil pri nas mladi Mehmed Baždarevič, ki pa se je povsem izgubil v senci Safeta Sušiča. Ta, kot izraziti napadalec, seveda ne more biti dirigent, toda Baždarevič ni pokazal nobene am- bicije, da bi zavladal na sredini igrišča in Sušiča potisnil v konico napada. Osim, Stankovič, Ivič, ali... Veselinovič se je na EP povsem izgubil tudi v vodenju in sestavlja- nju moštva. Da je daleč najboljše- ga vratarja Simoviča zamenjal z vselej problematičnim Ivkovičem, ki nas je pokopal z Danci, tega mu ne more nihče odpustiti. Omeniti pa velja še nekaj drugih njegovih eksperimentov z igralci, ki v nogo- metu na evropski ravni nimajo po- sebno velikih možnosti (Hadžibe- gič, Cvetkovič, D. Stojkovič). Tu- di pirinejsko gostovanje pred. EP je bilo za naše moštvo prej škod- ljivo kot koristno. Tekmi s Španijo in Portugalsko sta bili odlična testa za gostitelja, za nas pa brez vsake koristi, kajti v Franciji smo igrali z ' moštvi, ki igrajo povsem drugače kot Španci in Portugalci. Švedi, . Norvežani ali Nizozemci, to bi bili pred EP ustrezni sparing partnerji za »modre«. In kaj bo zdaj s Todorjem Vese- linovičem? Z zdravjem najbrž le ne bo imel hujših problemov, po šoku si bo moral kaj hitro opomo- či, kajti v žepu ima tri privlačne ponudbe klubov iz Španije, Grčije in Južne Amerike, ki ga bodo že v prihodnjih dneh hudo razvnemale. Ponudbe so še izpred prvenstva, po debaklu na EP se bo morda kdo izmed prej zainteresiranih klubov tudi umaknil. Sicer pa, vra- ta Vojvodine so za slovitega »To- zo« menda vedno odprta. In kdo bi ga utegnil zamenjati? Tudi o tem se že šušlja. Na odgo- vor bo treba počakati kak mesec, toda prvi .kandidat je že tu: Ivica Osim. Vsekakor gre za sposobnej- šega moža kot je Todor Veselino- vič, toda vprašanje je vendarle, če je dovolj evropsko razgledan, da bi lahko dosegel tisto, kar že dolgo ni uspelo nobenemu našemu selek- torju: našel pravi slog igre za »mo- dre«. Kandidata pa sta menda še dva, 64-letni Branko Stankovič, ki je po vrnitvi iz Turčije prost, in skoraj 20 let mlajši Tomislav Ivič, — ki bi menda lahko prekinil pogod- bo s turškim moštvom Galatsaray. Trije možje torej, ki dajejo nekaj upanja v preporod dela z »mo- drimi«. - Seveda pa je na koncu treba zastaviti osrednje vprašanje: kdo bo odslovil tiste, ki so ustoličili nesposobnega Veselinoviča? - Franci Božič 21