monitorja pridemo do pre- | prostega OPERACIJSKE- "GA SISTEMA. Njegova -| naloga je čim bolj olajšati uporabniku delo z računal- nikom in mu poenostaviti čim več rutinskih nalog (kot: da jih ni). Uporabniku ni več treba povedati, kam v pomnilnik naj zapiše pro- gram z diska za izvajanje, "| ampak operacijski sistem ! 'sam poišče prazen prostor in opravi vso nalogo sam. Uporabnik lahko program poimensko požene, saj si je operacijski sistem zapo- mnil, kam je zapisal pro- gram v pomnilnik; z moni- torjem bi moral uporabnik . zapisati ukaz GO in natanč- no navesti naslov skoka. Še in še je funkcij, s katerimi lahko operacijski sistem olajša delo uporabniku: Ker . | je sestavljen iz večjega šte- | vila programov, je navadno preobsežen, da bi ga lahko vsega spravili v pomnilnik ROM, ki zaseda naslovljive lokacije. Zato so ponekod || operacijski sistemi delno shranjeni v ROM, delno pa na disku/disketi. V ROM je spravljen začetni del, ki ga poženemo ob startanju ije, strokovnjakov odgovor Vaše vpraš operacijskega sistema (npr. s .pritiskom na gumbek). Takrat 'se začne izvajati program v romu, kjer so lahko že neke funkcije ope- racijskega sistema, poleg njih pa navodilo, kam in od kod naj se z diska/diskete prepišejo drugi programi operacijskega sistema v hi- -tri pomnilnik. Še vedno go- vorimo o sorazmerno majh- nih operacijskih sistemih. Namenjeni so samo enemu uporabniku, torej lahko tak računalnik hkrati dela samo z enim terminalom, priklju- čenih pa ima lahko sicer več - V/I enot. Izboljšava enouporabni- ških sistemov so sistemi, ki omogočajo enemu uporab- niku, da poganja več pro-. gramov hkrati. Sistemi na še višji stopnji pa omogoča- jo večjemu številu uporab- nikov, da hkrati poganjajo večje število programov. Ker je procesor en sam in lahko hkrati izvaja samo »eno instrukcijo, mora biti v operacijskem sistemu me- hanizem, ki uporabnikom daje vtis, da vsi njihovi pro- grami delujejo hkrati (para- lelno). V resnici pa proce- "sor v deljenih časovnih eno- tah, izvaja vsakega progra- ma malo. Temu načelu pra- vijo TIMESHARING (do- deljevanje časa), operacij- skim sistemom: pa MUL- TIUSER MULTITA- SKING TIMESHARING SYSTEM (večuporabniški večopravilni operacijski si- stem z dodeljevanjem ča- sa). O paralelnem progra- miranju (več programov te- če hkrati) se bomo še pogo- varjali kdaj drugič, ker je področje dokaj zapleteno. Taki operacijski sistemi so navadno že kar veliki. Naj- manjši zasedajo nekaj deset K besed neposredno v hi- trem pomnilniku, poleg te- ga pa imajo kopico servi- : snih programov (angl. UTI- LITIES), shranjenih na di- sku; operacijski sistem jih pokliče v pomnilnik le ta- krat, ko jih uporabnik po- trebuje, sicer bi zasedali preveč prostora. Tak opera- cijski sistem omogoča upo- rabniku odmik od rutinskih, a dokaj zapletenih stvari v zvezi z njegovimi programi in mu pomaga, da se osre- a) prihodnosti" ukradle štiri računalnike, da se bo lahko sam | podražil. Nazadnje je zavil v trgovine s tisto sanjsko ali || spectrumi. »Tako imenovani črni trg se. obnaša dosti bolj | stabilizacijsko kot naša podjetja,« je na okrogli mizi. o a leksov tečaj za začetnike - Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike »Legendarni« ZX 81 (2. dejanje burke) P: lajajo, karavana gre naprej. S takimi modrostmi naj bi se potolažil Tom Erjavec, ki je v 22. številki Teleksa pred dvema tednoma zapisal: »Mladinsko knjigo na tem mestu javno pozivam, da navede in v tej rubriki objavi po imenu vse ustanove, ki bodo ,našemu imladincu, upu naše učil poti v tretje tisočletje na svojem, petem.« Mladinska knjiga se ni zmenila za javno vprašanje. Zato je Teleks sam poiskal odgovor, kako je bilo z uvozom 190 »legendarnih«, pri priči razgrabljenih in zdavnaj zastarelih Sinclairovih mikroračunalnikov ZX 81. . Najbolj se fanfaram Mladinske knjige (»za prodajo nam je uspelo zagotoviti.:.«) čudi uvoznik, ljubljanski obrtnik Albin Podbevšek. V svojem Ekran servisu v Obirski ulici nam ni maral zaupati, koliko je za računalnike v kosih plačal Sinclairovemu zastopniku v ZR Nemčiji. Povedal pa nam je, da je za sestavljen ZX sam računal 23-24 tisoč dinarjev. »Vštete so dajatve družbi,« je razlagal ceno. »Sestavlja- nje je bilo maloserijsko, sami smo'pri vsakem računalniku na roko zalotali 400-500 točk. Okoli 12—15 odstotkov je: bilo škarta: ZX smo starali en mesec, ga vključili — pa je bil fuč, čip je bil zanič. Ker sem glavni serviser, sem moral uvoziti rezervne dele, okrog dvajset čipov, vsak pa stane v Nemčiji 4-6 tisoč din. Za ZX dajem po jugoslovanskih predpisih enoletno garancijo, v Nemčiji dobite samo pol- letno, pa še tista je omejena z vsem mogočim. Pri vsaki okvari bom plačal poštnino'v obe smeri. Podservisom bom moral dati pri večjih popravilih po 2 do 3 tisoč din. Kupci so dobili nemško knjigo z navodili in slovenski prevod, to ni bilo zastonj. Posebnega zaslužka ne bo, ker bodo tudi okvare.« ; Albin Podbevšek je s posredovanjem obrtne zadruge GIKOS, katere član je, prodal zamudno sestavljene raču- nalnike Elektrotehni. Neuradno smo zvedeli, da so štirje obtičali tam. Druge je Elektrotehna prodala Mladinski knjigi. Po logiki bazarja se je malček ZX 81 spotoma oderuško ceno, nad katero se v računalniških krogih še zdaj : zgražajo: 31.300 din brez prometnega davka (za ustanove) in 40.347 din z davkom (za zasebnike). Na 1. računalniških dneh, ki jih je v petek in soboto na srednji naravoslovni šoli Miloša Zidanška v Mariboru zgle- dno pripravil tamkajšnji računalniški klub v ustanavljanju, nismo videli niti enega primerka ZX 81. Desetine najstni- - kov pred televizorji so se zavzeto igrale predvesm s svojimi uvozu osebnih računalnikov dejal dipl. ing. Boris Sovič, eden od organizatorjev tega srečanja. »Mladinska knjga s' . ceno ZX 81 zavestno spodkopuje razvoj računalništva.« Navzoči so se nedvoumno zavzeli za to, da bi bilo treba ukiniti carino na osebne računalnike, ploskanje pa je požel predstavnik službe, ki ni vajena takih izlivov. Vujadin Latinovič iz mariborske carinarnice je med drugim pokazal | preprosto, poceni in premalo znano pot: »Po carinskem -| zakonu lahko šole uvozijo računalnike brez carine, če do- bijo soglasje domačih proizvajalcev. Tudi za konsignacijsko prodajo ni nobenih ovir.« - Po podatkih porabniškega mesečnika DM iz Diisseldorfa je stal ZX 81 (seveda že sestavljen!) v Zahodni Nemčiji 30. | aprila letos komaj 139 mark, uradno 6950 dinarjev. Ni verjetno, da bi se naši izdelovalci ustrašili konkurence te napravice iz tehničnega muzeja razvitega sveta. V more- - | bitni konsignaciji bi cena, preračunana v naš denar, s 47- odstotno carino zrasla na 10.216 in s 30-odstotnim promet- nim davkom na 13.281. Od tod do 40.347 din, za kolikor so | ZX prodajali pri Mladinski knjigi, je dolga pot, posejana z dobički in maržami. ; s Kljub temu nam je podjetni obrtnik Podbevšek napol v šali rekel: »V Cankarjevem domu bi mi morali podeliti medaljo za delo, ker:sem priskrbel šolam skoraj dvesto računalnikov.« Mladinska knjiga pa nič. - Aljoša Vrečar 29 .