Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike - Te OSNOVE EMO: V zadnjem na- daljevanju smo končali pogovor 0 podatkovnih strukturah. Seznanili smo se s skladom, vrsto in sezna- mom. Danes je na vrsti po- govor o monitorju in opera- cijskem sistemu. Monitor Ko smo se prav na začet- ku pogovarjali o zgradbi ra- čunalnika, smo ugotovili, da računalnik (oziroma njego- va strojna oprema) sam po sebi ne more delati, ker so šele programi tisti, ki ga obudijo v Življenje. Vsak računalnik mora imeti ne- kaj osnovne programske opreme, da bi se uporabnik lahko z njim »pogovarjal«. Lastniki popularnih malih hišnih računalnikov so se '(če niso računalnika upo- rabljali izključno za igra- nje) najbrž že vprašali, ka- ko njihov strojček deluje. Mali računalniki, ki dela- jo v basicu, navadno sploh nimajo monitorja ali opera- cijskega sistema, o katerih bomo danes razpravljali. Ko računalnik vklopimo, je v njegovi strojni logiki zapi- sano, da mora skočiti na ne- ki naslov v pomnilniku in tam začeti izvajati program. Ker hitri pomnilnik ob vklopu računalnika nima v nobeni celici določene vre- dnosti, program ne bi mogel : | steči. Zato so konstruktorji na določeno območje po- mnilnih naslovov vdelali trajni pomnilnik. ROM (pravilneje'ROS -— glej prva nadaljevanja) in vanj zapi- sali tiste prve korake, ki jih mora procesor izvesti ob ' vklopu. Pri malih računalni- kih je to preprosto vstop v interpretor basica. Takoj ko vklopimo stikalo napajalni- .ka, programski števnik pro- cesorja skoči na neki začet- ni naslov, kjer je ROM, v katerem piše npr.: »Postavi vse pomnilne celice RAM (RAS) na vrednost 0 in zač- ni izvajati ukaze v basicu, ki jih dobiš s tastature.« V. tem primeru morajo" biti vse funkcije, ki jih bomo potre- bovali za delo z računalni- kom,;' zapisane v interpre- torju basica (npr. zapisova- nje podatkov na kaseto, branje s kasete, startanje programov itd.). 28 Toda vsi računalniki ne delajo tako preprosto: Ne- koliko »resnejši« mikrora- čunalniki imajo, na začet- nem naslovu v ROM name- sto interpretorja basica za- pisan program, ki mu pravi- mo. MONITOR. Njegova naloga je sprejemati ukaze za različne naloge iz termi- nala in jih izvajati. Naloge so preproste, vendar bistve- ne za delo, ki je nekoliko zahtevnejše od programira- nja .v basicu. Omogočajo vpogled neposredno v po- mnilnik, kopiranje vsebine pomnilnika drugam v po- mnilnik alivna disk ali diske- to, branje z diska (diskete), spreminjanje vsebine po- mnilnih lokacij, s skočnim ukazom pa lahko procesor preusmerimo iz monitorja na drugo območje pomnil- nika, kjer je strojna koda programa, ki ga želimo RAČUNALNIŠTVA Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za zače... izvesti. Oglejmo, si nekaj naštetih funkcij pobliže. | Izpis vsebine pomnilnika (hitrega ali diska/diskete) v terminal ali tiskalnik (angl. DUMP) neposredno omo- goča pregled stanja v po- mnilniku. Lahko pregledu- jemo zapise podatkov, lah- ko pa gledamo tudi progra- me, torej strojno kodo, ki jo je generiral prevajalnik kakega jezika (lahko zbir- nik ali prevajalnik kakega višjega jezika). Spreminjanje vsebine po- mnilnika (hitrega ali diska /diskete) iz terminala (angl. PATCH) nam omogoči, da naslovimo poljubno po- mnilno lokacijo, preberemo njeno vsebino in jo nado- mestimo z novim podat- kom. Teoretično bi tako lahko pisali programe ne- posredno v strojni kodi, da bi bilo to kaj mučno delo. Branje datoteke z diske- »Žameam m te/diska (angl. LOAD) pre- bere program iz zunanjega pomnilnega medija in ga zapiše v hitri pomnilnik v računalniku. Zapisovanje datoteke iz hitrega pomnilnika na disk /disketo (angl. SAVE) pre- bere vsebino dela hitrega pomnilnika in jo zapiše na zunanji pomnilni medij pod izbranim imenom. Kopiranje dela pomnilni- ka na drugo območje v po- mnilniku (angl. COPY) nam omogoča, da damo za- četni naslov kopiranja in število besed, ki jih želimo prekopirati, ter drug naslov v pomnilniku, kamor bomo prenesli vsebino navedene- ga območja pomnilnika. Skočni ukaz (angl. GO) prebere naslov,. ki mu ga damo iz terminala, stopi iz monitorja in začne izvajati instrukcijo, ki je na danem naslovu. .Vijo Piše: Tom Erjavec 10 Nekateri monitorji vse- bujejo še druge funkcije. Lahko postavimo točke v uporabniškem programu, kjer se mora izvajanje usta- viti in skočiti v monitorski program, ki nam omogoča, da pregledamo trenutno vsebino spremenljivk (in s 'tem odkrivamo napake v uporabniškem programu). Prekinitvenim točkam pra- angleško BREAK- POINTS, programu za iska- nje napak pa DEBUG- GER, kar bi po naše (šalji- vo) prevedli »razhroščeval- nik«. Napakam v programu angleško namreč ' pravijo BUGS (hroščki). Operacijski sistem Monitorji so razmeroma preprosti programi in so na- vadno »zapečeni« v po- mnilnikih ROM. Zavzame- jo nekaj K besed pomnilni- ka. Z znatno razširitvijo Vaše plačane, aber ovnjekov odgovor - Vaše vpra V naši h cubriki bomo nekaj jj prostora namenili tudi vpraša- njem bralcev. Pišite nam na naslov Uredništvo Teleksa, Titova 35, 61000 Ljubljana (z oznako: Za osnove računal- ništva), izbrali bomo najzanimivejša vprašanja, takšna, ki bi | utegnila zanimati zlasti najširi krog začetnikov. Vprašanja so lahko teoretična, skušali pa bomo posredovati tudi prine informacije, npr. naslove klubov, specializiranih revij. 1. Imam Ljubljani in kako se to ger ljuči na telefon? . Mitja, M. Postojna Na prvo vprašanje je od- govor pritrdilen. Vsak ZX SPECTRUM ima dva izho- dna kanala na zadnji strani 'račnalnika z oznako »MIC« (za prenos informacij iz in- ternega spomina (RAM) na zunanji medij — v našem, primeru je to magnetofon), ter »EAR« za prenos po- datkov v nasprotni smeri. Zaradi pomanjkljive in- formacije o vašem magne- tofonu naj na kratko opiše- mo povezavo z magnetofo- . na GRUNDIG TK 240 (mono) in M24055 (ste- reo), za katera menimo, da sta tipična predstavnika magnetofonov srednjega ovo razreda. a Na hrbtni strani magne- tofona TK 240 je šest vtič- nic (DIN-standard), Jame lev čenih od 1 do 6. Za naš primer sta zanimiva le vho- da za mikrofon (št..1) in za zunanji zvočnik (št. 6). Ta dva vhoda sta za povezavo z vašim računalnikom že pri- lagojena, tako da samo še poglejmo, kako jih bomo |, priključili na računalniška kanala »MIC« in »EAR«. Razdelimo najprej celo- | ten poo komunikacije | boj m SHEMA i MAGNETOFONSKA VTIČNICA Ši! SJ