objekte, ki res potrebujejo preno- vo, bodo Zagrebčani na račun štu-, dentskih iger dobili pet velikih in. dve manjši dvorani in kar štiri pla- . valne bazene. Zagreb bo zbral štiri petine denarja Organizacija bo stala pet in pol milijard novih dinarjev, morda pa manj, če bodo pravočasno 'našli investitorje, ki bodo na svoj račun preurejali že delujoče objekte. Denar naj bi prišel iz skladov za telesno kulturo, od loterije in dru- - gih iger na srečo, ne bo pa nobe- nega samoprispevka, citiramo spet predsednika Šonja. Po eni od po- prej objavljenih kalkulacij, naj bi SR Hrvatska prispevala 19 odstot- kov denarja, mesto Zagreb pa 81 odstotkov, torej bi celotno organi- zacijo izpeljali brez denarja drugih republik, pokrajin in federacije, čeprav imajo prireditelji tudi takš- no možnost, glede na družbeni do- govor o organizaciji velikih šport- » nih prireditev, ki so posebnega po- mena za SFRJ. Namera Zagreba je vredna vse pohvale. Denar za univerziado bo- do zbrali takorekoč sami, kar je povsem pravilno, saj bodo sami tudi imeli največ koristi od novih športnih objektov, ki jih bodo do- bili. Ne bo torej nobenega medre- publiškega dogovarjanja, še manj pa samoprispevkov ali podajanja klobuka med občani (tudi tistimi v tujini). A kaj, če se lepe namere ne uresničijo? Gradnja infrastruktur- nih objektov, ki traja leto ali dve, je v času: visoke inflacije in spro- ščenih cen dokaj negotova in za- četne kalkulacije stroškov je bržčas treba množiti s primernim količnikom, da bi se tako izognili soočenju s krutu resničnostjo, ki krepko preseže v začetku dogo- vorjene gradbene izdatke. In še: ali je v času, ko se naša država srečuje s hudimi težavami, kajti odplačati je treba nakopiče- ne mednarodne kredite'in za vsa- -ko ceno ohraniti razvojno usmeri: tev, res potrebno podajati se v or- ganizacijo športne prireditve, pri kateri je finančna kalkulacija vse prej kot trdna? Na takšne pripombe Zorislav Šonje odgovarja, da je pač potreb- no več dela, več akcij in delovanja in tudi to je stabilizacija, del pri- pomb pa itak prihaja od ljudi, ki niso dobro obveščeni, Pri finančni konstrukciji za univerziado prire- ditelji poudarjajo, da bo okoli 6.200 udeležencev (od tega 4.590 športnikov) plačalo po 25 dolarjev, na dan, kar v desetih dneh prinaša 1,55 milijona dolarjev, Poleg tega be vsak tekmovalec plačal še šest dolarjev štartnine, kar pomeni do- datnih 27;540 dolarjev dohodkov. Nekaj priteče tudi od tujih obisko- valcev, pet milijonov dolarjev pa naj bi prinesla prodaja pravic za televizijske in filmske prenose. Poleg tega računajo še na reklame iz tujine, dohodek od ekspresne loterije, pa od posebne loterije za univerziado, od domačih sponzor- jev, odkupovalcev licenčnih pra- vic, od značk, spominkov, znamk, vstopnic, priložnostnih zlatih in srebrnih kovancev in tako dalje. Seznam dohodkov je bolj ali manj znan, neznanka so vsote. »Tudi v času restrikcij je treba ustvarjati nekaj novega« »Največji del denarja, ki bo po- treben za gradnjo objektov za uni- verziado že sedaj namenjamo za telesno kulturo, v tem primeru pa bo ,vgrajen" v nekaj objektov, to- rej ne bo razpršen. Na vprašanje ali je čas ugoden za univerziado, bi po mojem mnenju odgovor moral biti pozitiven. V času restrikcij se ne" moremo omejiti samo na golo življenje, tudi v takšnih okolišči- nah je potrebno ustvarjati nekaj novega. V nasprotnem primeru bo to obdobje prazno, ko bodo naše začasne gospodarske težave en- krat mimo. Za univerziado imamo vsa potrebna dovoljenja in podpo- ro mesta, republike in federacije. Lahko rečem, da nikjer ni bilo Bomo imeli še. NO poletno olimpiado? — | Izvrstno. organizirane in v. vsakem oziru uspešne zimske — . olimpijske i igre v Sarajevu so - po vsem sodeč podkrepile -odločnost športnih in družbe- | - no-političnih delavcev Beo- | grada, da po letu 1992 prire- dijo poletno olimpiado.... Kot glavno mesto socialistič- ne, samoupravne in neuvr- ščene Jugoslavije, dežele z velikim mednarodnim. ugle- dom, bi Beograd v obdobju - obremenjenih političnih odnosov v svetu lahko v teh. zapletenih časih veliko storil - za nadaljnji napredek in sta- bilnost olimpijskega gibanja. in tako bi lahko pričakovali rekordno število udeležencev — z vseh PARA, — | Zaradi tega. je m za pripravo in organizacijo vr- hunskih športnih manifestacij: na seji, ki je bila 23. aprila. - 1984, sprožil idejo o posvetih o upravičenosti kandidature | Beograda za. organizacijo — olimpijskih iger pojetu . 1990... Delegati so podprli to pobudo, pred pričetkom " postopka za kandidaturo in izdelavo elaborata o upri čenosti olimpijskih iger |. Beogradu pa j je treba nujne m v ea in si vaje da [ pllojikke igre po svoji vse- : bini in značaju niso zgolj - C a —"—- | — neposrednih zavračanj, če izvza- memo osamljene primere in ljudi, ki trdijo, da govorijo v imenu dru- gih. Dobili pa smo pametna in ko- rektna opozorila, naj bomo realni pri stroških in dohodkih ter racio- nalni pri investicijah. To pasmo, to vam lahko, resnično zagoto- vim,« je v intervjuju za Danas de- jal Zorislav Šonje. Ostane torej le upanje, da so bili stroški in dohodki zares dobro : ocenjeni in da univerziada 1987 ne bo še ena velika športna prire- ditev, ki smo jo resnično dobro pripravili (v slednje nikakor ne gre dvomiti), a je končno terjala več denarja, kot ga je bilo zbranega, Tudi v težkih gospodarskih časih je kajpak potrebno graditi naprej, kot pravilno ugotavlja Zorislav Šonje, a pri tem je še bolj nujno upoštevati prednostne cilje, ti pa so za sedaj — in za vrsto let vnaprej - stabilizacijski. In tudi če bo vsak : dinar, porabljen za univerziado, dejansko pokrit, se vendarle po- stavlja vprašanje, ali nam je ta velika športna prireditev v teh ča- sih resnično bila potrebna. Pet in pol milijard dinarjev, kolikor bo- do vanjo vložili, tudi če se celotna investicija ne podraži niti za dinar, kar pa je skoraj neverjetno, bi go- tovo lahko porabili za gospodar- sko koristnejše naložbe ali pa prav za tiste »razpršene objekte«, ki jih študentje ali srednje in osnovno- šolska mladina potrebuje: Pri gra- ditvi bazenov in športnih dvoran bo resda dobilo delo precej naših gradbenih podjetij, ki jim morda primanjkuje naročil, a tako ime- novana javna dela v času gospo- darskih težav bržčas niso najpri- mernejša, kajti gre za negospodar- ske objekte, za katere je konec koncev vprašljivo, ali bodo lahko sami financirali svoje obratovanje. Primeri z beograjskimi bazeni (za pryo svetovno prvenstvo v plava- nju), z objekti za sredozemske igre v Splitu, so namreč več kot poučni. Morda bi željo po velikih športnih manifestacijah, ki sicer prispevajo k našemu mednarod- nemu ugledu, o tem ni dvoma, a so gospodarsko potratni, vendarle kazalo obrzdati. Pa četudi šele po univerziadi, ki jo že imamo.