|

ts

Kš zi]
Hi

ga programiranja. Konec
koncev je tudi v zbirnem
jeziku moč strukturirano
programirati. Klasičen pri-
mer je jezik FORTRAN, ki
ni strukturiran, vendar so
ga izboljšali in naredili
STRUKTRAN,  strukturi-
ran jezik. Primer dobro
strukturiranega jezika je
npr. PASCAL.

Stavčni konstrukti

V višjih jezikih se pojav-
ljajo konstrukti IF-THEN-
ELSE, DO ,UNTIL,: DO
WHILE in še drugi. Oglej-
mo si vsaj prve tri.

IF-THEN-ELSE. stavek
omogoča odločitve glede ne
določene pogoje. Telo stav-
ka je takole:

IF (pogoj), THEN

blok programa, če je

bil pogoj izpolnjen ELSE

blok programa, če pogoj

ni bil izpolnjen ENDIF

Navadno je lahko (po-
goj) poljubno sestavljen
stavek. Nekaj primerov po-
gojev: (A—B), ((A<B) in
(B<C)), ((AsB)' ali
(B—C)), itd. Kadar je pogoj
izpolnjen, se izvaja blok ta-
koj za THEN, sicer se izve-

de blok za ELSE, nikdar pa
ne oba. Ključne besede po-
menijo:

IF <— če

THEN < potem

ELSE <— sicer

bazi, vse drugo pa je nere-
snično. Taka vprašanja so
seveda nesmiselna, saj od-
govore nanje poznamo.
Lahkc pa postavimo vpra-
šanje še drugače:

2— ima (janez, X).

2— ima (Y, knjiga).

To lahko tolmačimo kot

»kaj ima janez«. Prolog bi
odgovoril: »X-denar«.
Drugo vprašanje pa preve-
demo z »kdo ima knjigo?«
in odgovor bi bil »Yajana«.
Tudi ti odgovori nas niso
ravno hudo presenetili.
Zaenkrat smo uporabili le
deklaracijo dejstev in vpra-
šanje. Oglejmo si torej še
primer, kjer bomo uporabili
tudi pravila:

ženska (jana).

ženska(mojca).

ima-rad (jana, kino).

ima-rad (mojca, hrana).

ima-rad (janez, X):

ženka (X), ima-rad (X,
kino).

Najprej prevedimo ta
programček v navaden je:
zik. Prve štiri vrstice prebe-
remo kot »jana je ženska,
mojca je ženska, jana ima
rada kino, mojca ima rada

ENDIF <
stavka
DO UNTIL ali REPEAT
UNTIL (oboje pomeni
»ponavljaj, dokler ni«) tudi
pregleduje pogoj in če ta ni
izpolnjen, ponavlja pro-
gramski blok tega stavka,
sicer zaključi operacijo.
Prva ponovitev se izvede ne
glede na to, če je pogoj iz-
; polnjen ali ne, ker testira-

konec »če«

nje pogoja poteka na koncu.

programskega bloka. Telo

stavka je takole:

DO UNTIL (pogoj)
programski blok, ki se
izvaja, če pogoj ni
izpolnjen

ENDDO

DO WHILE ali REPEAT

WHILE (oboje pomeni

»ponavljaj, dokler je«) tudi

pregleduje pogoj in če je

izpolnjen, potem se izvaja
programski blok v telesu
stavka, sicer se ponavljanje
konča. Testiranje pogoja je
na začetku stavka (pred
programskim blokom). Te-

lo WHILE stavka ima

obliko:

DO WHILE (pogoj)
programski blok, ki se
izvaja, dokler je pogoj
izpolnjen

ENDDO

Obstajajo še drugi stavč-
ni konstrukti, a omenjeni so
značilni za mnoge jezike,
Čeprav so sicer različni. Na-

hrano«. Zadnji stavek pa je
pravilo, ki pomeni »janez
ima rada žensko, če ima ta
rada. kino«. Postavimo še
vprašanji:

? — — ima-rad
mojca).

?— ima-rad (janez, X).

Vprašali smo »ali ima ja-
nez rad mojco?«. Prolog
pogleda v bazo podatkov in
ugotovi, da to dejstvo ne
obstaja. Nato najde pravilo
in ponovno pogleda bazo
podatkov. Prvi pogoj »moj-
ca je ženska« je izpolnjen,
nikjer pa ni rečeno, da ima
»mojca rada kino«, zato
drugi pogoj ni izpolnjen in

(janez,

Drugo vprašanje pa se glasi
»koga ima janez rad?« Pro-
log ugotovi, da pogoje iz-
polnjuje Jana in odgovori
» Yjana«.

Če bi hoteli napisati pro-
gram, ki bi postavljal diag-
nozo bolezni in predpisoval
zdravila, bi morali napisati
bazo podatkov o različnih
možnih simptomih, ki jih
povzročijo različne bolezni,
pravila o zdravilih, ki so za
določeno zdravljenje po-

Prolog bi odgovoril »no«. .

mesto DO WHILE lahko
jezik zahteva WHILE (po-
goj) DO ali še kako druga-
če, vendar je funkcija
enaka.

K pravilom strukturira-
nega programiranja sodi tu-
di pojem MODULAR-
NOST. A za to si moramo
najprej pogledati pojem
podprograma ali subrutine.

Podprogrami

Ko smo govorili o zbir-
nem jeziku, smo omenili in-
štrukciji CALL in RE-
TURN. Obe sta potrebni

pri klicanju podprogramov. |

Podprogram je manjši pro-
gram, ki ga kličemo iz kake-
ga drugega programa. Ko
pokličemo podprogram, si
mora računalnik zapomniti
naslov naslednjega stavka,
ki ga bo moral izpeljati, ko
bo podprogram končan. V
ta namen uporablja podat-
kovno strukturo SKLAD,
ki smo jo že omenili, da bo-
mo o njej morali še precej
povedati kasneje. Zaenkrat
povejmo le to, da se pri kli-
cu podprograma z inštruk-
cijo CALL naslov nasled-
njega programskega stavka
shrani v sklad, kjer čaka,
dokler ni podprogram kon-
čan. Na koncu podprogra-
ma je vedno inštrukcija
RETURN, ki iz sklada po-

aše vprašanje, strokovnjakov odgovor

trebna, pri kom drugem pa
škodljiva in tako naprej (na
medicino se ne spoznam
preveč). Nato pa bi prologu
postavili vprašanje in odgo-
voril bi v skladu s pravili, ki
smo jih opisali v programu.
Verjetno ste opazili, da v
programu nismo uporabili
nobene angleške besede, ki
so pogoste v drugih pro-
gramskih jezikih (npr. if,
for, then, else...). To so
pravzaprav ukazi, ki dolo-
čajo potek reševanja pro-
blema. V prologu je teh
ukazov malo in uporabljajo
se veliko manj kot v drugih
programskih jezikih. Vzrok
temu je v nedoločenosti po-
teka reševanja s strani pro-
gramerja, ki na to nima ve-
likega vpliva. Ugodna posle-
dica tega pa je, da lahko
program napišemo tako re-
koč v slovenščini. Upošte-
vati moramo le sintaktična
pravila prologa. Eno teh
pravil je, da pišemo objekte
z malo, spremenljivke pa z
veliko začetnico. Zato naj
vas ne moti, če so lastna

imena pisana z malo.
Mirko Maher

eksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj

tegne shranjeni naslov in

vrne izvajanje v program, ki | kazan spodaj. Simboli (npr.
je poklica! podprogram. | A2) predstavljajo program-
Podprogrami so lahko | ske stavke. Puščice kažčjo
gnezdeni drug v drugem. | tok izvajanja.

A1

A2

A3 B1 ci

A4 B2 c2

CALL B B3 3

A6 CALL C C4

A7 B5 'C5

A8 B6 RETURN

A9 RETURN

A10

A11

za začetnike

Princip je shematično pri-

V zgornjem primeru se

stavki izvajajo po nasled-.

njem vrstnem redu: A1 A2
A3 A4 Bl B2B3 C1 C2 C3
C4 C5 B5 B6 A6 A7 A8
A9 A10 All. V resnici pa

MALI OGLASI

za prodajo opreme, lite-
rature

za nakup
za izmenjavo

za najrazličnejše stori-
tve

SINCLAR 48 K, nov, prodam.
Ponudbe pod »4,4 M«. TX-507
ZX SPECTRUM 48 K, ZX 81,
najpopolnejši slovenski prevod
navodil za uporabo računalni-
ka in programiranje v basic,
najnovejše in najboljše progra-
me za spectrum in ZX 81 (MA-
NIC — MINER | in Il, ATIC —
ATACK, OSTRON,  FHENIX
inš.), prodam. Telefon (061)
447-156. TX-508

" SINCLAIR ZX 81 16 KB RAM

prodam za 2 M. V ceno vključe-
no 2 uri instrukcij. Informacije
vsak dan od 18. ure naprej na
telefon (061) 444-274. — TX-505
MATELL, RAČUNALNIK za vi-
deo igre, malo rabljen, ugodno
prodam. Ponudbe pod »2,9
M«. TX-124
ZA ZX SPECTRUM prodam 100
odličnih programov iz časopisa
finclair user za 1000 din. Pro-
grami so: igre, dobivanje 56
barv, 42 črk v vrsti, scroling 3 d
risanje, spectrum kot oscilo-
skop itd. Tone Kordeš, Mestni
trg 9, 64220 Škofja Loka.
TX-125
HIŠNI RAČUNALNIK COMO-
DORE VC 20, skupaj s kasetar-
jem prodam za 5 M. Telefon
(061) 445-839, dopoldne.
TX-120
ZX 81, 16 K s programskimi ka-
setami (šah, bioritem, igre) pro-
dam za 21.000 din. Tudi de-
monstriram in pojasnim. Miro
Ham, Brilejeva 9, Ljubljana, te-

so podprogrami zapisani ta-

kole:
ma
zaj

lefon (061) 554-444 dopoldne
in (061) 576-995 popoldne.
TX-119
ŠABLONE ZA ZX spectrum
vam olajšajo delo pri programi-
ranju in pri igrah. Naročite jih
lahko v kompletih 10 komadov.
Cena kompleta je 440 din. Poš-
ljem po povzetju. Ponudbe
pošljite na naslov: Marjan Zor-
čič, Pod hribom 58 BB, 61000
Ljubljana, telefon (061) 555-
436. TX-118
ZX 81 - 16 K RAM prodam.
Telefon (063) 24-754.  TX-117
SPECTRUM 48 K, popolnoma
nov, prodam. Ponudbe pod
»39,000«. V TX-123
ZX 81 s 64 K spomina, lahko
posebej in 200 programov ter 2
knjigi o programiranju, ugodno
prodam. Vid Preželj, Zabrezni-
ca 48, 64274 žirovnica. TX-121
COMMODORE 64 s kasetofo-
nom ali brez kupim. Ponudbe
po telefonu (062) 510-644 od
16. ure dalje, Mojca: TX-122
IZŠLA JE KNJIGA, ki smo jo že
dolgo pogrešali. Jure Spiler:
BASIC (Uvod v računalništvo in
programski jezik BASIC). Knji-
ga je dobrodošel domač vir
znanja in napotkov za progra-
miranje v zadnjem času tudi pri
nas vedno bolj razširjenih raču-
nalnikov. Uporabljani so usta-
ljeni slovenski strokovni izrazi.
Knjiga je primerna za vse upo-
rabnike hišnih računalnikov,
kot so Apple, BBC, Commodo-
re, Sinclair ZX 81, spectrum in
drugi. Opisani so vsi stavki in
funkcije, ki se uporabljajo v Ba-
sicu na hišnih računalnikih.
Vsak pojem je pojasnjen tudi z
ustreznim primerom. Najhitreje
jo naročite po pošti. Ceno 1000
din boste plačali ob prejemu
pošiljke. Naročila pošljite na
naslov: JURE ŠPILER, BASIC,
Pp. p. 302, 61001 Ljubljana.
TX-1009

Oglase za tekočo številko sprejemamo do vključno ponedeljka.
Cena enega oglasa: 200 din, ne glede na dolžino.

Male oglase lahko bralci oddajo vsak dan m

sobotah pa od 7, do 11. ure na blagajni

malih oglasov, v Ljubljani, Titova 35

nica) ali v Šubičevi 1. Lahko pa jih odda-

v istem času, na številko 223-311 (klicna
a bralce izven Ljubljane). Male oglase

lahko  poši- mmm jate seveda tudi pismeno,
; P Delo Stik, Oglasno trženje,

po telefonu,
številka 061

in sicer na naslov: Č

Titova 35.

7. in 19. uro, ob
za sprejem
(črna stolp-
jo tudi kar