Teleksov MALI OGLASI za prodajo opreme, lite- rature - za nakup za izmenjavo za najrazličnejše stori- tve NAJNOVEJŠE DISCO progra- me z efekti ali brez lahko dobite za 900 ND. Naslov: Dobnik, Sta- ' netova 28, T. Velenje. Plačilo po povzetju. TX 108 ZX 81 s 16 K ugodno prodam. Teleton (061) 447-357. SINCLAR ZX 81, s kompletno literaturo in več programi, po- ceni prodam. Telefon (062) 27- 271, int. 344. TX 110 RAČUNALNIK SINCLAR ZX spectrum 48 K, nov, nerabljen, - deklariran, prodam za 5 M. Te- lefon (061) 328-793. TX111 SINCLAIR SPECTRUM K 48 kupimo; z deklaracijo ali preko komisijske trgovine. Kupimo ; tudi prevod navodil in ustrezne programe. Ponudbe na naslov: Osnovna šola, 68330 Metlika, tel. dopoldne (068) 58-169, zve- čer (068) 58-356. APPLE 1, model A 2 M 001 in tiskalnik centronics 779 — NFPA, tip HM, prodam. Ponudbe pod »48 K«. TX 103 | EPSON MX 80 Il ali katerekoli večji printer kupim. Ponudbe po telefonu (061) 52-536. TV 40A SINCLEIR ZX 81--16 K RAM prodam. Lahko posamično. Te- lefon (063) 24-754. TX 105 UPORABITE SVOJ mikroraču- nalnik za reševanje še zmeraj nerešenih matematičnih pro- blemov. Sodelujte pri razstav- ljanju nekaj sto razdeljivih, a nerazdeljivih naravnih števil. Slehernemu zainteresiranemu računalnikarju pošljem natan- ko en od vseh ostalih različen program in podrobnejša navo- dila po povzetju za 200 ND. Pi- šite na naslov: T. Kristan, Otok 14, 64240 Radovljica. TX106 RAČUNALNIK HP 41 C (43.000) profesionalno tastaturo za spectruma (12.000), prodam. ' Trzin, Mengeška 77. TX 107 SPECTRUM 48 K ugodno pro- dam. Ponudbe pod »Garanci- ja«. TX 109 SINCLAIR ZX 81 16 K TAM, na- "vodila, igrice na kaseti in 40 tiskanih'igric, ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno« ali te- lefon (061) 446-187. TX 066 24 Vsaj 2000 račun taj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike |.— Računalništvo kot predmet ni dovolj - Sprostiti uvoz računalniške opreme — Uporabo računalnika vgraditi v celoten vzgojnoizobraževalni proces alnikov v šole Kopičenje znanja, podat- kov, dejstev in informa- cij, eksponencialna rast v svetu publiciranih knjig, še - zlasti pa strokovnih član- kov, postavljajo družbo v celoti in s tem tudi njen izo- braževalni sistem v novo problemsko situacijo. Kako in na kakšen način prenesti vse to znanje učencem, ka- ko učiti in predvsem kako naučiti, so vprašanja, ki se z vso ostrino zastavljajo v so- dobni pedagogiki. Paradoks našega časa je v tem, da napreduje razvoj znanosti in tehnike z veliko hitrostjo, da se nova znanja in infor- macije podvajajo vsakih nekaj let, da pa je tempo razvoja vzgojnoizobraže- valnega sistema znatno po- časnejši. Očitno je, da bo vse to povzročilo (v kolikor že ne povzroča) velike no- tranje pretrese v šolstvu, trenja med starim in novim, med 'tradicijo ter svežimi zamislimi in tehnologijo, ki vdirajo v izobraževanje. V kemiji na primer ob- staja danes že več kot mili- jon knjig, da o številu stro- kovnih člankov sploh ne go- vorimo, poleg tega so od- krili 6,5 milijona novih spo- jin. V Mednarodnem centru za patentno dokumentacijo na Dunaju (IMPADOC) je prijavljenih že več kot 10 milijonov patentov. Vsega tega znanja, teorij in podat- kov ne more nihče več ob- vladovati. Strokovnjake je pretreslo dejstvo, katerega je posredoval IMPADOC, da je samo 5 odstotkov po- datkov takih, po katerih je kdaj kdo vprašal. Po veliki količini razpoložljivih po- datkov (kar 95 odstotkov!) pa ni nihče nikoli poizvedo- val. Morda zato, ker niso veliko vredni, so nekoristni in neuporabna; vendar se zdi bolj verjetno, da po teh podatkih ne znamo povpra- ševati, ker nimamo ustrez- nega znanja. Ob tem se za- stavlja vprašanje, ali niso naši vzgojno-izobraževalni programi zastareli, ali je ti- sto, kar se v šoli naučimo res bistveno za poznavanje določenega področja člove- kove dejavnosti. »Če ne bo- mo uvedli drugačraga nači- na izobraževanja, če v način poučevanja ne bomo vpe- ljali problemskega pristopa in predikcije, teh podatkov ne bomo mogli uporabljati in. bo zakladnica znanja ostala za nas zaprta. Zgolj s pomočjo knjig je ta cilj-tež- ko ali celo nemogoče dose- či, neslutene možnosti pa v procesu vzgoje in izobraže- vanja odpira računalnik, ki osvobaja učitelja rutinskega dela in mu omogoča, da dvigne izobraževanje na višjo raven, da preide od fragmentarnega k sistem- skemu pouku,« je med dru- gim poudarila prof. dr. Aleksandra Kornhauser na nedavnem posvetu na temo »Računalnik v izobraževa- nju«, ki so ga pripravili Izo- braževalna . skupnost za elektrotehniško in računal- niško usmeritev, Fakulteta za naravoslovje in tehnolo- gijo (vtozd. Kemijsko izo- braževanje in informatika), Zavod SRS za šolstvo, Iskra Delta in Iskra Široka po- trošnja ter Institut Jožef Stefan. ; Kakšne cilje si je torej potrebno zastaviti pri uva- janju računalništva v vzgojo in izobraževanja?« Pred- vsem ne gre le za uvajanje novega predmeta, ločenega od drugih. Cilj mora biti postavljen više. Gre za kva- liteten dvig izobraževalne tehnologije, predvsem pa za sodobnejše in ustvarjalnej- še metode in vsebine celot- nega vzgojnoizobraževalne- ga dela,« je v živahni raz- pravi med številnimi udele- ženci iz vse Slovenije po- udaril B. Sovič iz Maribora. »Ne smemo pozabiti, da cilj računalniških znanj ni v sa- mih znanjih in njih nepo- sredni uporabi,« sta dodala V. Rajkovič z Instituta Jo- žef Stefan in z Visoke šole za organizacijo dela v Kra- nju in A. Cokan, svetovalec za matematiko in računal- ništvo na Zavodu SRS za šolstvo, »ampak tudi v tem, da ta znanja in njih uporaba vodijo človeka do spoznanj, ki preoblikujejo njegovo mislenost. Dilema o samo- stojnih informacijsko-raču- nalniških znanjih oziroma - njihovi razpršeni vgraditvi v druga področja, je gotovo zelo aktualna. Vrednost in pomen računalniških znanj se namreč odraža v preple- tenosti z drugimi znanji.« Pomembno je torej, da ra- čunalniška znanja vgradimo. - takorekoč v vsa področja izobraževanja, saj postaja računalnik (v razvitem sve- tu je to že postal) intelek- tualno orodje v domala vsa- ki sferi človekove dejavno- sti. ; Ali je mogoče pričakova- ti, da bo mlad človek sposo- ben prevzeti aktivno vlogo v sodobni družbi, če ni bil v stiku z računalnikom in ni imel priložnosti spoznati značilnosti in možnosti upo- rabe računalnikov? Raču- ' nalniška pismenost postaja nuja, so večkrat poudarili udeleženci posveta, ob tem pa opozarjali na skromno opremljenost naših šol z ra- čunalniki. Vendar po njiho- vem mnenju ne bi imelo no- benega smisla, če bi si prag vstopa v uporabo računal- ništva v vzgoji in izobraže- vanju postavili previsoko oziroma če bi si glede na sedanjo težko ekonomsko situacijo postavljali neure- sničljive cilje. Tako so oce- nili, upoštevajoč splet oko- liščin, da je za začetek nuj- no v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije sprožiti akcijo »2000 računalnikov v šole!«, pri čemer bo po- trebno zagotoviti stalna sredstva tudi za dopolnilno izobraževanje ' učiteljev in za vzdrževanje računalni- kov. Ob tem pa se je zasta- vilo že tako rekoč razvpito : Vprašanje o prepovedi uvo- za računalniške opreme. Vsi udeleženci posveta so enotna podprli stališča, da je nujno sprosti uvoz raču- nalnikov oziroma posamez- nih delov in ga hkrati opro- stiti visokih carinskih daja- tev. Ob tem je bistvenega pomena tudi, da opremlja- nje šol z računalniki ne bo potekalo stihijsko, temveč enotno in organizirano. »Če bomo s to akcijo začeli se- daj, bomo še ujeli korak z razvitim svetom,« je med drugim poudaril L. Pepel- njak, predsednik strokov- nega sveta Izobraževalne skupnosti za elektrotehni- ško in računalniško usmeri- tev in dodal, da »je čas, da se Slovenci zavemo, da na svetovnem trgu ne bomo mogli konkurirati z lastno strojno opremo, ampak z izdelavo soft-wara. Za to pa potrebujemo veliko znanja, ki ga moramo dajati otro- kom že v rani mladosti. Ve- deti moramo tudi, da danes v. razvitem svetu prodira - računalništvo s pomočjo vlad ne le v visoke in sred- nje šole, temveč tudi v osnovne šole in vrtce, ker vedo, kako pomembno je otroka navaditi živeti z ra- čunalnikom.« Profesor dr. J. Virant s Fakultete za alektrotehniko pa je opozo- ril na dejstvo, da poznamo pri nas večinoma le računal- nike tretje generacije, med- tem ko so v razvitih deželah razširjeni že računalniki če- trte generacije. Leta 1990 pa lahko pričakujemo peto generacijo, v razvoj katere vlagajo zlasti Japonci, pa tudi Američani in razvite evropske dežele izredne na- pore in finančna sredstva — letno okoli 4 milijarde ame- riških dolarjev. Pri uvajanju računalniš- tva v šole se poleg težav z nabavo strojne opreme ka- žejo tudi velike kadrovske zadrege.« Če smo v Slove- niji uspeli za silo izobraziti kadre za pouk predmeta ra- čunalništva v srednjih šo- lah, pa ima dolgoletna praz- nina na področju računalni- škega. izobraževanja osnov- nošolskih učiteljev za posle- dico popolno nepripravlje- nost osnovnih šol, da bi se same takoj vključile v od- pravljanje računalniške ne- pismenosti učencev. Čim prej bo treba poskrbeti -za organizirano in kvalitetno izpopolnjevanje učiteljev za izvajanje fakultativnega predmeta informatika in ra- čunalništvo ter drugih inter- esnih dejavnosti,« je dejal A. Cokan z Zavoda SRS za šolstvo. »Sedanje izobraže- vanje učiteljev je računalni- ško pomanjkljivo in ni usmerjeno v prihodnost. Pri izobraževanju za pouk s po- močjo računalnika pa smo, žal, šele na začetku. Gre za razumevanje mesta in vloge računalnika na šoli — za širši problem človekove : misle- nosti.« Ob uvajanju računalnika v šole se odpira vrsta vpra- šanj, ki terjajo celovit pre- mislek, jasno pa je, da opremljanja srednjih in kmalu tudi osnovnih šol z računalniki ni več mogoče . odlagati... - Mojca Vizjak-Pavšič