ta

aj za začetnike — Teleksov tečaj

za začetnikejh

sit ' ea a
zazise - OV Ofa e no Hi I č

IN ipomembneji je, das | Iskre Delta, in predstavlja | BAZA, IDA-EKRAN in
proizvodnjo, '' domače. | skupaj z integrirano. sistem- | IDA-LEKSIKON. ' Hkrati
računalniške tehnologije, | sko programsko opremo, s: razvije enotno" strukturo
lastnih "software sistemov; programskimi orodji ter | programa in osnovo doku-
preprečujemo devizni odliv | številni uporabniškimi reši- mentacije. IDA-EKRAN
in si hkrati odpiramo nove. | tvami, nov korak k tehnolo- | bistveno poenostavlja pro-
izvozne možnosti. Še bolj | ški neodvisnosti Jugoslavi- | jektantovo in programerje-
pomembno kot to pa je, da | je. DELTA 800 je 16-bitni. | vo delo z zaslonskim termi-
sredstva ne odtekajo v roke | miniračunalnik ' srednje | nalom. i
tujih proizvajalcev, temveč | zmogljivosti, katerega upo- IDA-SIRUP je generator
da jih vlagamo doma v raz- | rabno vrednost dopolnjuje | programov za končne upo-
iskovalno-razvojne  dejav- kompleks programskih | rabnike in omogoča »pisa-
nosti, v opremo, v izobraže- | orodij IDA. Pomembno je, nje programov brez progra-
vanje ndših strokovnjakov. | .da, so programška orodja merskega znanja«. Name-
Bistveno je tudi, da se zave- | načrtovana po enotni Iskra. njen je izboljšanju oziroma
damo pomena tehnološke | Delta Arhitekturi poenostavitvi komunikacije
neodvisnosti od tujine in si | Kot zatrjujejo naši strokov-. | med strojem in človekom,
prizadevamo za tak gospo- |'njaki dosega nova generaci- | zlasti v primerih, ko je upo-:
darski in tehnološki razvoj, | ja po kvaliteti sicer redke | rabnik predvsem problem-
da ne bo potrebno izvoziti podobne proizvode ugle- .| sko orientiran -in se ne more
sto vagonov krompirja, za ' | dnih tujih proizvajalcev, saj | poglabljati v: računalniško
en sam trak soft-wara,« je | jo odlikujeta enotnost in: | tehnologijo.
ob nedavni predstavitvi no- | univerzalnost uporabe. Bi- Z računalniškim  siste-
vih sadov lastnega razvoja | stveno povečuje produktiv- | mom DELTA 800 je Iskra
Iskre Delta v ljubljanskem | nost in vodi k standardizaci- | Delta, ki intenzivno pospe-
Cankarjevem domu v pogo- | ji programiranja. Jedro no- šuje raziskovalno-razvojno
voru z novinarji poudaril | ve domače generacije je | dejavnost (na tem področju
direktor Janez Škrubej. IDA-BAZA, programska | dela okoli 300 strokovnja-
Tako je Iskra Delta, ki je | oprema za upravljanje po- | kov, medtem ko je vseh za-
največja proizvajalka pro- | datkovnih struktur. Ob tem | poslenih 950), pomembno
gramske opreme v Jugosla- | pa so nastali še novi moduli, obogatila svojo ponudbo, ki
viji, v Cankarjevem domu v | kot je na primer IDA- obsega niz storitev, od vzdr-
Ljubljani predstavila druži- | LEKSIKON, podatkovni ževanja računalnikov, izo-
no. programskih orodij | slovar, IDA-COGEN gene- | braževanja, svetovanja,
IDA, ' kompleksne aplika- rator programov v cobolski projektiranja, pa do celovi-
cijske: programske pakete | izvorni kodi, IDA-EKRAN tega računalniškega inženi-
za področja vodenja proiz- | generator zaslonskih slik, in | ringa. Ob tem velja omeni-
vodnje, kmetijstva, banč- | IDA -SIRUP, : generator | ti, da so Jazvili različne
ništva in tehničnega projek- | programov za končne upo- | standardne uporabniške
tiranja z grafiko, dalje raču- | rabnike. IDA-BAZA pred- | module, programe in kom-
nalniški sistem DELTA | stavlja vmesni element med. |' pleksne aplikacije, ki upo-
800, večterminalski mi? | fizičnimi podatki v računal- | števajo specifičnosti posa-
kroračunalniški sistem | niku in uporabnikovo logič- | meznih gospodarskih de-

zapiše nov mikroprogram,
ki spremeni ceneni računal-
nik tako, da se obnaša kot €
njegov. prejšnji sistem in
ndaljuje delo: z bistveno
manjšimi stroški... '

cesorji povzpeli na stopnjo,
ki bi'se nam še pred nekaj
leti zdela težko dosegljiva.

Veliki sistemi so že prej
podpirali. virtualne pomnil-
nike. Zamisel virtualnega
pomnilnika je pravzaprav
. preprosta. Pravi hitri po-
mnilnik je omejen. Na zu-
nanjem pomnilniku je veli-
ko več prostora kot v raču-
nalniku. Virtualni pomnil-
nik pa omogoča, da uporab-
nik ne opazi razlike med zu-
nanjim in resničnim po-
mnilnikom, ker posebni
sklopi preslikujejo. zunanje
pomnilne naslove v notra-
nje, ne da bi uporabnik to
zaznal. Lahko dela, kot da
bi imel pomnilnik, velik
npr.' 10.. M (megabyte),
čeprav ima.v resnici le 1 M.:
Vezja, ki opravljajo funkci-
"je virtualnega pomnilnika,
so razmeroma zapletena, a
so že vgrajena v mikropro-
cesorjih." ;
Kot bomo spoznali :v po-
glavju (Nabor inštrukcij«,
je v mikroprocesorje vgra-
jen izredno hiter pomnilnik,
v kater« m so zapisana na-
vodila za opravila, ki jih
mora procesna enota nare-
diti, ko dobi kako inštrukci-
jo. Tem navodilom še pravi
mikroprogram. Ta je bil na-
vadno zapečaten v: mikro-
pomnilniku enkrat za vselej
in so ga izdelali že v tovarni.
Zdaj se pojavljajo že mi-

Omeniti velja tudi načine .
»pakiranja« | integriranih
vezij mikroprocesorjev v
ohišja. Do sedaj je bil naj:
bolj pogost način shranje-
vanja v plastično škatlico, ki
je imela na spodnji strani
dva vrsti sponk. Angleži so
to imenovali »dual in line«.

Priključkov je bilo pri pre-
prostejših vezjih okrog 20,
pri zahtevnejših 8-bitnih
mikroprocesorjih pa 40 (po
20 v vrsti). Z VLSI vezji, ki
so omogočala 16 in 32-bit-
ne besede, pa je bilo 40
sponk zares premalo, saj so
samo za podatke potrebo-
vali 16 priključkov, za na-
slov v pomnilniku pa še pri-
bližno toliko. Tako so se '
najprej pojavila ohišja z ne-
kaj več kot 60 priključki,
razporejenimi na spodnji
strani Škatlice po vseh štirih
robovih. Najnovejši 32-bit-
ni mikroji pa že imajo nova
ohišja. Imenovali so jih
»pin array«, kar pomeni
»polje sponk«. Na spodnji:
strani ohišja je namreč
pravcata »fakirska postelji-
ca« priljučkov, približno sto
jih je.

Ob sedanjem napredku
je zelo težko napovedovati
dogajanja v računalniškem
razvoju že za nekaj let vna-

v kroprocesoji, v katerih je,

mogoče na novo zapisati
vsa navodila v mikropro-

gramu in za uporabnika po-.

vsem spremeniti procesno
enoto, , da "opravlja čisto
druge funkcije.

Zamisel se zdi sprva ne-
smiselna. Zakaj iz dognane-
ga procesorja delati nekaj
drugega? A pomislimo na
to, da je uporabnik doslej
delal z velikim sistemom, ki
ga je stal »na kupe denar-
| Ja«. Nenadoma mu tovarna

ponudi mikroprocesor, ki je
ravno tako močan ali pa še
močnejši od njegovega pro-
cesorja v velikem sistemu,
stane pa neprimerno manj.
Toda kaj si lahko z njim
pomaga, saj ima povsem
drugačne ukaze in noben
program, ki jih ima uporab-
nik za veliki sistem, ne bi na
mikroprocesorju mogel de-
lovati? Pač. Lahko mu zapi-
še nov mikroprogram. Upo-
rabnik kupi cenejši računal-
nik. z mikroprocesorjem,

prej. Gotovo pa bo kaj
kmalu prišlo do naravne
meje, čez katero polprevo-
dniška tehnologija izdelave
integriranih vezij ne bo mo-
gla več. Če mikrovezja že
ne bodo zadela ob prostor-
ske meje zaradi manjšanja
električnih povezav v vez-
jih, pa bodo trčila ob časov-
ne meje. Nekaj deset mili-
jonov operacij na sekundo
bo verjetno zadnja meja si-
licijeve tehnologije. Druga
naravna ovira je hitrost
električnega signala, ki lah-
ko v eni nanosekundi (mili-
jardinki sekunde) prepotu-
je le. približno 30 cm pri
idealni prevodnosti. A zad-
nja beseda še ni bila izreče-
na. V laboratorijih se raz-
iskovalcem že porajajo no-
ve ideje.

Prihodnjič:. kaj je arhitek-

| tura procesne enote in kako'
-je blokovno zgrajen mikro- š

procesor.

DELTA 400 B/M, statistič- | no sliko podatkov. Omogo-
ča centralizirano upravlja-
delovno mesto in bančno | nje z varovalnimi mehani-
poštno delovno mesto. H
IDA-COGEN generira,
interaktivnega
dialoga, s programerjem ter
vključevanjem drugih mo-
IDA, "program
izvorni cobolski kodi. Pro-
razbremenjuje
vseh rutinskih del, ki jih za-
htevajo ' COBOL,

DELTA 800 predstavlja iz-
jemen: uspeh lastnega raz-
voja, tako s stališča apara:
turne kat tudi programske
opreme. Prav ta računalnik
,je eden od'osnovnih gradni-
kov računalniško podprtih
informacijskih

28

javnosti, kot so: kovinsko-
predelovalna, elektro, tek-
stilna, lesna, gradbena, ke-
mično-farmacevtska, ' pre-
hrambena in druge industri-
je, ter bančništvo, zdvaro-
valništvo, promet in zveze,
energetika, turizem in go-
stinstvo, javna uprava,
zdravstvo in drugo. ;
Pri tem'pa ne gre prezreti
dejstva, da je bila. Iskra
Delta v zadnjih dveh letih

od ustanovitve 15. aprila

1982, kot je dejal direktor,

Janez Škrubej, »popolno-

ma prepuščena sami sebi,
saj se naša družba zaenkrat

$ še ni odločila podpirati raz-

voja na tem področju. Zato
v tekmi s tujimi proizvajalci
ne moremo biti enakoprav-
ni. Naše cene bi bile znatno
nižje, če bi nas finansirali na-

podlagi državnih projektov,

če bi naše delo stimulirali z
ugodnimi 'bančnimi krediti,
podobno kot je to urejeno v
tehnološko visoko razvitih
deželah«.

Mojca Vizjak — Pavšič