Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike — Te'

OSNOVE |

M»»e: Zadnjič smo
spoznali sestavne sklo-
pe računalnika. Seznanili
smo se z osnovami računal-
niĹĄke logike. : Predstavili
smo najvaĹžnejĹĄe sklope-ra-
čunalnika: procesno enoto,
hitri in diskovni pomnilnik,
terminal in tiskalnik. Danes
bomo pogledali, kako se je
razvijala procesna enota in
se manjĹĄala in nazadnje po-
stala mikroprocesor, velik
ko četrt škatlice za yžiga-
lice.

Mikroprocesor
in mikroračunalnik

Najprej izlet v zgodovi-
no. Prednik sodobnih raču-
nalnikov univac 1 (iz leta
1950) je bil zgrajen iz elek-
tronskih cevi (morda se: jih
ĹĄe kdo spomni iz starih TV
in radijskih aparatov) in je
zapolnil celo sobo. Univac 1
in njegovi sovrstniki so bili
uporabni v zelo omejenem
številu pri načrtih, pri kate-

rih Âťcena ni bila vaĹžnaÂŤ.

Reševali : so matematične

probleme, ki bi jih bilo sicer
praktično nemogoče rešiti.

Od rojstva računalniške
industrije do danes se raču-
nalniki lotevajo logičnih
funkcij podobno in.se pro-
cesi niso bistveno spremeni-
li. Za napredovanje se ima-
jo zahvaliti predvsem na-
predku fizike trdnih snovi;
ki je z novimi tehnologijami
pri graditvi elektronskih ve-
zij omogočila tako zahtevno
in ceneno proizvodnjo lo-
gičnih vezij. Posledica take-
ga razvoja je zamenjava ce-
lotne ponudbe na računal-
niškem tržišču vsakih nekaj
let.

Okoli leta 1960 so se ra- '

čunalniki že tako počenili,
da so bili dostopni za obde-
lavo podatkov. Pojavil se je
univerzalni računalnik. Le-
ta 1965 je cena padla na
50.000 dolarjev in začelo se
je obdobje. miniračunalni-
kov, ki so zapolnili labora-
torije in proizvodne hale
razvitih drĹžav. V preteklem
desetletju so prodrli mikro-
procesorji in mikroračunal-

SNI

a

4,

Slika prikazuje velik del zgodovine elektronskih tehnolo-
gij. Levo zgoraj Je elektronka, Ĺžarnici podobna naprava,
ki s pomočjo kontrolnih napetosti uravnava elektronski

tok med glavnima priključkoma. Zgoraj zraven elek-

tronke sta dva transistorja svetli v kovinskem in temni v |

plastičnem ohišju. Obstajajo tudi možnostni transistorji,
ki so nekoliko večji? Transistorja imata po tri priključke.
Pod njima je integrirano vezje v ohiĹĄju, podobnem transi-
storskemu, le da ima več priključkov. Gre za analogno
integrirano vezje »operacijski ojačevalnik«, ki ima inte-
griranih okoli 20 transistorjev. Desno so digitalna integri-
rana vezja s podobno stopnjo integracije (tri vezja), pa

belo podnoĹžje za integrirano vezje ter vezje, vtaknjeno v

podnoĹžje. V spodnji vrsti je na levi mikroprocesor s 40
priključki; v njem je integriranih okoli 60.000 transistor-
Jev. Desno je ROM (trajni pomnilnik) 8K x 8 bitov in ĹĄe

dinamični RAM 1K x-4 bite. Za prirnerjavo velikosti rabi

svinčnik. .

28.

RAČUNALNIŠTVA

Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za zače...

niki, Beseda mikro je sprva
pomenila ,pomanjĹĄevalnico,
kar zadeva zmogljivosti.

Danes lahko velja samo ĹĄe
za velikost, kajti njihova ra-
čunalniška moč dosega že
neslutene meje.

V tehnoloĹĄkem pogledu
se je razvoj računalnikov
začel pri elektronskih ce-
veh, starih elektronkah. To
so bile nekoliko bolj zaple-
tene Şarnice, ki so pod
vplivom spreminjane nape-
tosti na kontrolnih priključ-
kih več ali manj ustvarjale
elektronski tok v vakuumu
med dvema glavnima prik-
ljučkoma. Ob koncu petde-
setih let je priĹĄlo do revolu-
cije: do transistorja. Oprav-
ljal je funkcijo elektronke,
bil je stokrat manjĹĄi, brez
mehanskih delov, odporen
proti udarcem in bistveno
trajnejĹĄi. Naslednja stopnja
razvoja so bila integrirana
vezja v ĹĄestdesetih letih. V
enem ohiĹĄju je bilo zdruĹže-
nih več transistorjev, ki so
opravljali eno ali več logič-
nih funkcij (logična vrata).

8] Pri integriranih vezjih z ne-

kaj deset elementi govori-
mo o nizki stopnji integraci-
je (SSI — Small Scale Inte-

gration). Vezja z nekaj sto
do tisoč elementi sodijo na
srednjo stopnjo integracije
(MSI < Middle Scale Inte-
gration). Nad tisoč elementi
se začenja visoka stopnja
integracije (LSI <— Large
Scale Integration). Najno-
vejĹĄe tehnologije Ĺže dose-
gajo pol milijona do milijon
elementov na enem samem
drobcu silicija, na povrĹĄini
nekaj deset kvadratnih mi-
limetrov. Te tehnologije so-
dijo na zelo visoko stopnjo
integracije (VLSI <— Veriy

Large Scale Integration). |

KakĹĄen izraz bodo uporabi-
li, ko bo zmanjkalo superla-
tivov, ni znano, a tehnologi-
ja se gotovo ne bo ustavila
pri tem. , Govori se Ĺže o
tehnologiji "Ultra Larse Scale
Integration'".""

Gradnja integriranih ve-

zij poteka tako, da na pod-

lago iz silicija z zahtevnimi
postopki naparjujejo in v
snov vsiljujejo atome dru-
gih snovi in jim po tej poti
spreminjajo prevodne last-
nosti. Kam je potrebno na-
nesti drugo snov, določijo
maske, ki jih po xfotopo-
stopku nanesejo na povrĹĄi-
no. Tam, kjer je maska, bo
površina zaščitena, a tam,
kjer je ni, nanesejo novo

PiĹĄe: Tom Erjavec 3

plast; maske zamenjujejo in
tako gradijo vezje. V enem
postopku hkrati gradijo ve-
liko vezij na eni sami plošči-
ci silicija, ki jo potem razre-
Ĺžejo in dobijo celo serijo
vezij. Izdelava poteka v mi-
kronskem svetu, saj so raz-
dalje med elementi na ta-
kem vezju Ĺže manjĹĄe od
enega mikrona V ateia
milimetra).

Mikroprocesorji so se ro-
dili leta 1969, ko je Data-
point Corporation naročil
pri tovarnah Intel in Texas
Instruments izdelavo pre-
prostega računalnika na eni
ploščici silicija. Intel je
uspel, a Datapoint projekta
ni odkupil, pač pa je plačal
razvoj. Intel je vezje ime-
noval intel 8008 in se z na-

.pravico sam uveljavil na tr-

Nov

žišču.
Mikroprocesorji'so za de-
lovanje potrebovali ĹĄe vez-
ja, ki so bila priklopljena
nanje. Z VLSI tehnologijo
je bilo mogoče vsa ta vezja
dograditi na isto ploščico si-
licija. V letu 1976 je zagle-
dal luč sveta intel 8048, prvi
zaključeni mikroračunalnik
(Single Chip Microcompu-
ter), ki je bil za delovanje
samozadosten. Vsi ti mikro-
ji so bili 8-bitni: Konec se- |

VaĹĄe vpraĹĄanje, strokovnjakov