Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za začetnike — Te' OSNOVE | M»»e: Zadnjič smo spoznali sestavne sklo- pe računalnika. Seznanili smo se z osnovami računal- niške logike. : Predstavili smo najvažnejše sklope-ra- čunalnika: procesno enoto, hitri in diskovni pomnilnik, terminal in tiskalnik. Danes bomo pogledali, kako se je razvijala procesna enota in se manjšala in nazadnje po- stala mikroprocesor, velik ko četrt škatlice za yžiga- lice. Mikroprocesor in mikroračunalnik Najprej izlet v zgodovi- no. Prednik sodobnih raču- nalnikov univac 1 (iz leta 1950) je bil zgrajen iz elek- tronskih cevi (morda se: jih še kdo spomni iz starih TV in radijskih aparatov) in je zapolnil celo sobo. Univac 1 in njegovi sovrstniki so bili uporabni v zelo omejenem številu pri načrtih, pri kate- rih »cena ni bila važna«. Reševali : so matematične probleme, ki bi jih bilo sicer praktično nemogoče rešiti. Od rojstva računalniške industrije do danes se raču- nalniki lotevajo logičnih funkcij podobno in.se pro- cesi niso bistveno spremeni- li. Za napredovanje se ima- jo zahvaliti predvsem na- predku fizike trdnih snovi; ki je z novimi tehnologijami pri graditvi elektronskih ve- zij omogočila tako zahtevno in ceneno proizvodnjo lo- gičnih vezij. Posledica take- ga razvoja je zamenjava ce- lotne ponudbe na računal- niškem tržišču vsakih nekaj let. Okoli leta 1960 so se ra- ' čunalniki že tako počenili, da so bili dostopni za obde- lavo podatkov. Pojavil se je univerzalni računalnik. Le- ta 1965 je cena padla na 50.000 dolarjev in začelo se je obdobje. miniračunalni- kov, ki so zapolnili labora- torije in proizvodne hale razvitih držav. V preteklem desetletju so prodrli mikro- procesorji in mikroračunal- SNI a 4, Slika prikazuje velik del zgodovine elektronskih tehnolo- gij. Levo zgoraj Je elektronka, žarnici podobna naprava, ki s pomočjo kontrolnih napetosti uravnava elektronski tok med glavnima priključkoma. Zgoraj zraven elek- tronke sta dva transistorja svetli v kovinskem in temni v | plastičnem ohišju. Obstajajo tudi možnostni transistorji, ki so nekoliko večji? Transistorja imata po tri priključke. Pod njima je integrirano vezje v ohišju, podobnem transi- storskemu, le da ima več priključkov. Gre za analogno integrirano vezje »operacijski ojačevalnik«, ki ima inte- griranih okoli 20 transistorjev. Desno so digitalna integri- rana vezja s podobno stopnjo integracije (tri vezja), pa belo podnožje za integrirano vezje ter vezje, vtaknjeno v podnožje. V spodnji vrsti je na levi mikroprocesor s 40 priključki; v njem je integriranih okoli 60.000 transistor- Jev. Desno je ROM (trajni pomnilnik) 8K x 8 bitov in še dinamični RAM 1K x-4 bite. Za prirnerjavo velikosti rabi svinčnik. . 28. RAČUNALNIŠTVA Teleksov tečaj za začetnike — Teleksov tečaj za zače... niki, Beseda mikro je sprva pomenila ,pomanjševalnico, kar zadeva zmogljivosti. Danes lahko velja samo še za velikost, kajti njihova ra- čunalniška moč dosega že neslutene meje. V tehnološkem pogledu se je razvoj računalnikov začel pri elektronskih ce- veh, starih elektronkah. To so bile nekoliko bolj zaple- tene »žarnice«, ki so pod vplivom spreminjane nape- tosti na kontrolnih priključ- kih več ali manj ustvarjale elektronski tok v vakuumu med dvema glavnima prik- ljučkoma. Ob koncu petde- setih let je prišlo do revolu- cije: do transistorja. Oprav- ljal je funkcijo elektronke, bil je stokrat manjši, brez mehanskih delov, odporen proti udarcem in bistveno trajnejši. Naslednja stopnja razvoja so bila integrirana vezja v šestdesetih letih. V enem ohišju je bilo združe- nih več transistorjev, ki so opravljali eno ali več logič- nih funkcij (logična vrata). 8] Pri integriranih vezjih z ne- kaj deset elementi govori- mo o nizki stopnji integraci- je (SSI — Small Scale Inte- gration). Vezja z nekaj sto do tisoč elementi sodijo na srednjo stopnjo integracije (MSI < Middle Scale Inte- gration). Nad tisoč elementi se začenja visoka stopnja integracije (LSI <— Large Scale Integration). Najno- vejše tehnologije že dose- gajo pol milijona do milijon elementov na enem samem drobcu silicija, na površini nekaj deset kvadratnih mi- limetrov. Te tehnologije so- dijo na zelo visoko stopnjo integracije (VLSI <— Veriy Large Scale Integration). | Kakšen izraz bodo uporabi- li, ko bo zmanjkalo superla- tivov, ni znano, a tehnologi- ja se gotovo ne bo ustavila pri tem. , Govori se že o tehnologiji "Ultra Larse Scale Integration'"."" Gradnja integriranih ve- zij poteka tako, da na pod- lago iz silicija z zahtevnimi postopki naparjujejo in v snov vsiljujejo atome dru- gih snovi in jim po tej poti spreminjajo prevodne last- nosti. Kam je potrebno na- nesti drugo snov, določijo maske, ki jih po xfotopo- stopku nanesejo na površi- no. Tam, kjer je maska, bo površina zaščitena, a tam, kjer je ni, nanesejo novo Piše: Tom Erjavec 3 plast; maske zamenjujejo in tako gradijo vezje. V enem postopku hkrati gradijo ve- liko vezij na eni sami plošči- ci silicija, ki jo potem razre- žejo in dobijo celo serijo vezij. Izdelava poteka v mi- kronskem svetu, saj so raz- dalje med elementi na ta- kem vezju že manjše od enega mikrona V ateia milimetra). Mikroprocesorji so se ro- dili leta 1969, ko je Data- point Corporation naročil pri tovarnah Intel in Texas Instruments izdelavo pre- prostega računalnika na eni ploščici silicija. Intel je uspel, a Datapoint projekta ni odkupil, pač pa je plačal razvoj. Intel je vezje ime- noval intel 8008 in se z na- .pravico sam uveljavil na tr- Nov žišču. Mikroprocesorji'so za de- lovanje potrebovali še vez- ja, ki so bila priklopljena nanje. Z VLSI tehnologijo je bilo mogoče vsa ta vezja dograditi na isto ploščico si- licija. V letu 1976 je zagle- dal luč sveta intel 8048, prvi zaključeni mikroračunalnik (Single Chip Microcompu- ter), ki je bil za delovanje samozadosten. Vsi ti mikro- ji so bili 8-bitni: Konec se- | Vaše vprašanje, strokovnjakov