V zveznem klubu za novo jugoslo- vansko himno z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so se v zadnjem ča- su spet pojavili okrepljeni odpori proti družbeno verificiranim tež- njam (razpisan je nov konkurz!), da bi Socialistična federativna republi- ka Jugoslavija naposled le dobila no- vo himno. Pri tem je najbolj vznemirljivo to, da posamična sredstva javnega ob- veščanja (nasedajo pa jim tudi odgo- vorni posamezniki) spretno lansirajo tezo, da imajo ti odpori proti novi himni »plebiscitarno podporo prebi- valstva«. In celo če bi bilo to res: ali ne bi ta »podpora« govorila samo za to, da so subjektivne sile dolžne opraviti svojo avantgardno vlogo in se še bolj zavzeto lotiti te naloge. . Včasih je treba plavati proti toku. Nobenega dvoma namreč ni, da je nova himna, ki jo zahteva nova real- nost in s katero že zelo zamujamo (s himno namreč, opomba redakcijske skupine), izraz naprednih družbenih hotenj. Dokazov za to nam ni treba ponavljati, dovolj naj bo znano dej- stvo, da je stara himna kopija polj- ske (in to kopija himne iz časov, ko - Poljska še ni bila socialistična!) in da ne odslikava podobe sedanje sociali- stične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Himna je: nakakšna glasbena ustava — in zamislimo si, da ustava ne bi vsebovala vseh teh se- stavin! 'Sile, ki zagovarjajo staro himno, so torej na izrazito konservativnih in razvojno-zgodovinsko preseženih stališčih. In tudi osnovni argument himnobraniteljev je povsem nezna- nstvene narave. V bistvu temelji na sentimentih, kar ni daleč od mistike. Himnobranitelji namreč dokazujejo (kar je sicer dovolj znano, vendar se nam zdi potrebno, da to znova po- udarimo), da je stara himna »ljud- stvu« prirasla k srcu, da lahko samo z njo in ob njej sproščajo svoja pa- triotska čustva. To je demagoško gledanje: demagoško, nedialektično in nevizionarsko. S staro himno po- Jemo slavo preteklosti, minulemu, za to govori elementarna logika. Gre torej za znana prizadevanja različnih sil, ki si, skrivajoč se za napredno frazo, prizadevajo, da bi na najra- zličnejše — tudi himnične —-načine ohranili status guo. Gre za staro tak- tiko odvračanja pozornosti od bi- stvenih stvari. S tem se ne moremo sprijazniti. A tudi če bi se poskušali vživeti v njihovo logiko: mar ni jasno, da bo ' denimo čez sto let ta osnovni argu- ment himnobraniteljev popolnoma brezpredmeten, saj se bo takrat no- va himna, za katero se zavzemamo zdaj, a s pogledom naprej, že popol- noma uveljavila. Himnobranitelje bo nujno povozil čas. Vendar ne bi bili politični realisti (in današnji čas zahteva realizem'), če ne bi priznali, da utegne uveljav- ljanje nove himne sprva prinesti ne- kaj težav in da bo potemtakem po- trebno obdobje prilagajanja. Tega se v zveznem klubu za novo himno jasno (in na tem mestu odločno zavračamo nesprejemljivo stališče zvezne skupščine, češ da raz- pis konkurza za novo himno ni v središču njene pozornosti); zato smo za to prehodno obdobje. pripravili nekaj (alternativnih) predlogov, da bi si:nova himna utrla pot z manjšimi pretresi. 1. Prvih šest (osem) let bi bilo obdobje nekakšnega enoletnega mandata nove himne. Vsaka repu- blika-(morda-tudi pokrajini, odvisno od razvoja dogodkov) bi izdelala svojo himno, ki bi eno leto veljala za zvezno (vrstile bi se lahko po abece- dnem redu, izključeni niso tudi drugi ključi). 2. Po tem 6 (8)-letnem obdobju bi šest oziroma osem republiških ali pokrajinskih himen dali v računalni- ško obdelavo in iz teh 6 (8) delov po strogo znanstvenih kriterijih uglasbi- li in ubesedili dokončno verzijo nove himne, ki bi po dodatni verifikaciji ljudi s preverjenim političnim poslu- hom zanesljivo izražala vse značilno- sti, hotenja in dosežke vseh delov Jugoslavije. . 3. Ko bi tako dobili avtentično Jugoslovansko himno, bi se začelo petletno obdobje, v katerem bi bili v veljavi obe himni hkrati, stara in no- va. Ob vsaki ustrezni priložnosti bi zaigrali obe — prva tri leta najprej staro in nato novo, v zadnjih dveh letih tega obdobja pa bi se vrstni red zamenjal. Prepričani smo, da bi bile po pre- teku tega prehodnega obdobja ustvarjene vse možnosti, da bi se nova himna resnično uveljavila. Poleg naštetih bistvenih predlogov smo v razmislek pripravili še nekaj neobveznih modalitet: 6 Po predvajanju nove himne bi si lahko državljani nekaj časa še mr- mrali staro himno. € Razmisliti bi kazalo, ali bi lah- ko k avtentičnosti nove himne pri- spevalo tudi to, da-pri računalniški sintezi ne bi upoštevali samo repu- bliških oziroma pokrajinskih, ampak morebiti tudi občinske himne (v klu- bu so mnenja za zdaj deljena). 6 Če bi šli v občinsko varianto, bi lahko himna teh družbenopolitičnih skupnosti (za republiške oziroma pokrajinske to zaradi dostojanstva države ne pride v poštev) pošiljali tudi na evrovizijsko popevko in tako morebiti, če bo sovražni pritisk v tu, jini popustil (Danielov uspeh mor- da že kaže na to), nekoliko okrepili našo devizno bilanci. V imenu zveznega kluba za novo himno, poverjeništvo za redakci- jo Teleksa, sestavil Janko Lo- renci.