Teleksov teč"

-—e—oč m —

je bila sprva dolga 4 in nato
8 bitov, zato pa so bili v
primerjavi s prejĹĄnjimi pro-
cesorji neznansko: majhni.
Namesto prejĹĄnje srednje
velike omarice so merili če-
trtino vžigalične skatlice.
Računalniki, ki so uporab-
ljali mikroprocesorje, so
dobili ime mikroračunalni-
ki. Toda razvoj je divjal na-
prej in mikroprocesorji so
preĹĄli na 16-bitno besedo,
miniji pa na 32-bitno; rekli
so jim super miniji. Danes
zmorejo mikroprocesorji Ĺže
besede z 32 biti, pripravlja-
jo pa tudi Ĺže 64-bitne mi-
kroprocesorje, ki. bodo
zmogli še veliko več in bodo

| dosti hitrejĹĄi od nekdanjih
velikih sistemov, Tako vidi-
mo, da tudi ta delitev vedno
bolj zgublja svoj pomen. V
srcu nekaterih minijev na-
mreč že bije mikroprocesor,
ker je boljĹĄi od starega pro-
cesorja. Računalnik je bolj-
Ši in za pol manjťi in vpraťa-
nje je, če mu sploh še lahko
rečemo mini.

| Strojna in programska
oprema

Pojmi, o katerih smo rav-
nokar govorili, sodijo na
področje strojne opreme
računalnika (angl. hardwa-
re). Strojna oprema je vse,
kar vidimo pri računalniku:
je kot telo pri človeku. Telo
nam omogoča delovanje, a
če možgani niso aktivni, po-
tem tudi telo ne more niče-
sar narediti. Povsem enako
je z računalnikom. '

Možgani se pri računalni-
ku imenujejo programska
oprema (angl. software).
Brez nje je računalnik
mrtev kup Ĺželezja. Pro-
gramska oprema se deli na
sistemsko in aplikativno.Si-
stemska oprema omogoča
delo z računalnikom: na
njem je mogoče pisati upo-
rabne programe, ki sodijo v

-aplikativno opremo.

Prihodnjič: razvoj od lo-
gične naprave do računalni-
ka, računalnikove najvaž-
nejĹĄe delovne enote, mikro-
procesorji in mikroračunal-

24

P" pribliĹžnih ocenah je
samo v Ljubljani 2500
hišnih računalnikov, s kate-
rimi si je Clive Sinclair v
svoji domovini prisluĹžil ple-
miĹĄki naslov. Nekateri go-
vorijo tudi o ĹĄtevilki 4000
in približno dvakrat večji za
vso Slovenijo. Zakaj toliko
ugibanja? Uvoz hiĹĄnih ra-
čunalnikov je pač prepove-
dan in lastniki se z njimi ne
hvalijo preveč. Še težje pa
je s programi (software).

Odriniti osem funtov za.

program, ki potem morda
ne bo tako zanimiv, kot piĹĄe
v oglasu, za učence ali sred-
njeĹĄolca ni malo. Kako iz
zagate?

Ce imate srečo in živite v
krajih, ki jih pokriva Radio
Ĺ tudent, tedaj pripravite
kasetnik in na teden boste
imeli tri nove programe za
Sinclairjeve računalnike. V
Jugoslaviji je distribucijo
softwara preko. radijskih
valov uvedel pred kratkim
ĹĄe beograjski Val 202.

ÂťZamisel se je pravza-
prav porodila v tehnični
sluĹžbi Radia Ĺ tudent,ÂŤ pra-
vi Ciril KraĹĄovec, vrĹĄilec
dolĹžnosti urednika software
redakcije in ĹĄtudent 2. let-
nika elektrotehnike. ÂťOb-
vestilo, da bomo oddajali
računalniške programe,
smo prvič spustili v eter 20.
februarja z avtorsko izdela-
nim programom ĹĄpice Ra-
dia Ĺ tudent. Telefoni so ti-
ste dni neprestano zvonili.
Zanimanje je bilo Ĺže takoj
na začetku izredno. Doslej
je ĹĄlo v eter Ĺže 20 progra-
mov, v glavnem neavtorskih
oziroma tistih, 'ki jih je kdo
kupil in prinesel na radio.
Pravno je namreč to po-
dročje še vedno neurejeno.

udi

a- Teleksov tečaj za začetnike —

Komu naj bi plačali avtor-
ske pravice? To tudi po sve-
tu ĹĄe ni pravno urejeno,
softwara ne moreĹĄ patenti-
rati. Sicer pa Sinclair sam
ne dela programov za svoje
računalnike. To opravljajo
druga podjetja, ki jim Sinc-
lair morda primakne kaj
denarja ali pa tudi ne. Mi
plačamo za avtorski pro-
gram od tisoč do tisoč pet-
sto dinarjev, v Angliji pa
stane to kakšnih 400 tisoč
dinarjev. Preprosto nima-

mo denarja. Nekaj časa je
kazalo, da bo Iskra Delta
prevzela pokroviteljstvo, pa
potem ni bilo nič. Zdaj po-
skuĹĄamo pri Gorenju in v
izobraĹževalnih centrih. Po-
leg softwara imamo v načr-
tu ĹĄe serijo devetih
Âťpoljudnoznanstvenih do
znanstvenih' oddaj o teme-
ljih računalniške pismeno-
sti.ÂŤ

via: ra iN zami

Software |
na radijskih valovih

ÂťO tem ,opismenjevanju'
so samo zadnje dni marca
govorili na ĹĄtirih forumih.

Računalništvo tako ali dru-

gače. omenjajo kupi različ-

nih gradiv. Toda kako to

izpeljati? S katerimi raču-
nalniki? Delta bi najbrĹž ra-
da, da bi po ĹĄolah uporab-
ljali njen HR 84. Toda
vpraĹĄanje je, ali lahko Iskra
proda tako veliko serijo, da
bi bila cena sprejemljiva,ÂŤ
dodaja Miran Divjak, vodja
tehnične službe RŠ.

ÂťPrvi program, ki smo ga
oddajali, je bila igra Manic
Miner, ki je bila prav takrat
prva na software lestvici an-
gleĹĄkega tednika New Mu-
sical Express,ÂŤ nadaljuje
Ciril KraĹĄevec. V glavnem
smo potem s takĹĄnimi fli-
perskimi' igricami tudi na-
daljevali. Vmes je bil ĹĄe
program Game Designer, s
katerim lahko vsakdo sam

Teleksov tečaj za začetnikej

programira osnovne akcij-
ske igrice. Za igrice smo se
odločili zato, ker niti ne ve-
mo, kako dolgo bomo ĹĄe
lahko oddajali komercialne
programe. Sicer pa je obi-
čajno tako: ko dobiš raču-
nalnik, se začneš najprej
igrati, in to te tako zagrabi,
da bi rad imel vse igre pod
soncem. Potem je vse odvi-
sno od posameznika: če se
iger naveliča, računalnik
proda — ali pa poskusi z
lastnimi programi in potem

noč in dan visi ob računalni-
ku. Mi bi radi svojo avtor-
sko dejavnost razĹĄirili na
ĹĄtirih ravneh: izdelavi upo-
rabnih programov, zabav-
nih iger, računalniške grafi-
ke in računalniške animaci-
je oziroma risank.ÂŤ

Vojko Flegar

lado TELEAJ

Bi

STNE?

ANJE