Teleksov teÄ" -âeâoÄ m â je bila sprva dolga 4 in nato 8 bitov, zato pa so bili v primerjavi s prejĹĄnjimi pro- cesorji neznansko: majhni. Namesto prejĹĄnje srednje velike omarice so merili Äe- trtino vĹžigaliÄne skatlice. RaÄunalniki, ki so uporab- ljali mikroprocesorje, so dobili ime mikroraÄunalni- ki. Toda razvoj je divjal na- prej in mikroprocesorji so preĹĄli na 16-bitno besedo, miniji pa na 32-bitno; rekli so jim super miniji. Danes zmorejo mikroprocesorji Ĺže besede z 32 biti, pripravlja- jo pa tudi Ĺže 64-bitne mi- kroprocesorje, ki. bodo zmogli ĹĄe veliko veÄ in bodo | dosti hitrejĹĄi od nekdanjih velikih sistemov, Tako vidi- mo, da tudi ta delitev vedno bolj zgublja svoj pomen. V srcu nekaterih minijev na- mreÄ Ĺže bije mikroprocesor, ker je boljĹĄi od starega pro- cesorja. RaÄunalnik je bolj- Ši in za pol manjĹĄi in vpraĹĄa- nje je, Äe mu sploh ĹĄe lahko reÄemo mini. | Strojna in programska oprema Pojmi, o katerih smo rav- nokar govorili, sodijo na podroÄje strojne opreme raÄunalnika (angl. hardwa- re). Strojna oprema je vse, kar vidimo pri raÄunalniku: je kot telo pri Äloveku. Telo nam omogoÄa delovanje, a Äe moĹžgani niso aktivni, po- tem tudi telo ne more niÄe- sar narediti. Povsem enako je z raÄunalnikom. ' MoĹžgani se pri raÄunalni- ku imenujejo programska oprema (angl. software). Brez nje je raÄunalnik mrtev kup Ĺželezja. Pro- gramska oprema se deli na sistemsko in aplikativno.Si- stemska oprema omogoÄa delo z raÄunalnikom: na njem je mogoÄe pisati upo- rabne programe, ki sodijo v -aplikativno opremo. PrihodnjiÄ: razvoj od lo- giÄne naprave do raÄunalni- ka, raÄunalnikove najvaĹž- nejĹĄe delovne enote, mikro- procesorji in mikroraÄunal- 24 P" pribliĹžnih ocenah je samo v Ljubljani 2500 hiĹĄnih raÄunalnikov, s kate- rimi si je Clive Sinclair v svoji domovini prisluĹžil ple- miĹĄki naslov. Nekateri go- vorijo tudi o ĹĄtevilki 4000 in pribliĹžno dvakrat veÄji za vso Slovenijo. Zakaj toliko ugibanja? Uvoz hiĹĄnih ra- Äunalnikov je paÄ prepove- dan in lastniki se z njimi ne hvalijo preveÄ. Ĺ e teĹžje pa je s programi (software). Odriniti osem funtov za. program, ki potem morda ne bo tako zanimiv, kot piĹĄe v oglasu, za uÄence ali sred- njeĹĄolca ni malo. Kako iz zagate? Ce imate sreÄo in Ĺživite v krajih, ki jih pokriva Radio Ĺ tudent, tedaj pripravite kasetnik in na teden boste imeli tri nove programe za Sinclairjeve raÄunalnike. V Jugoslaviji je distribucijo softwara preko. radijskih valov uvedel pred kratkim ĹĄe beograjski Val 202. ÂťZamisel se je pravza- prav porodila v tehniÄni sluĹžbi Radia Ĺ tudent,ÂŤ pra- vi Ciril KraĹĄovec, vrĹĄilec dolĹžnosti urednika software redakcije in ĹĄtudent 2. let- nika elektrotehnike. ÂťOb- vestilo, da bomo oddajali raÄunalniĹĄke programe, smo prviÄ spustili v eter 20. februarja z avtorsko izdela- nim programom ĹĄpice Ra- dia Ĺ tudent. Telefoni so ti- ste dni neprestano zvonili. Zanimanje je bilo Ĺže takoj na zaÄetku izredno. Doslej je ĹĄlo v eter Ĺže 20 progra- mov, v glavnem neavtorskih oziroma tistih, 'ki jih je kdo kupil in prinesel na radio. Pravno je namreÄ to po- droÄje ĹĄe vedno neurejeno. udi a- Teleksov teÄaj za zaÄetnike â Komu naj bi plaÄali avtor- ske pravice? To tudi po sve- tu ĹĄe ni pravno urejeno, softwara ne moreĹĄ patenti- rati. Sicer pa Sinclair sam ne dela programov za svoje raÄunalnike. To opravljajo druga podjetja, ki jim Sinc- lair morda primakne kaj denarja ali pa tudi ne. Mi plaÄamo za avtorski pro- gram od tisoÄ do tisoÄ pet- sto dinarjev, v Angliji pa stane to kakĹĄnih 400 tisoÄ dinarjev. Preprosto nima- mo denarja. Nekaj Äasa je kazalo, da bo Iskra Delta prevzela pokroviteljstvo, pa potem ni bilo niÄ. Zdaj po- skuĹĄamo pri Gorenju in v izobraĹževalnih centrih. Po- leg softwara imamo v naÄr- tu ĹĄe serijo devetih Âťpoljudnoznanstvenih do znanstvenih' oddaj o teme- ljih raÄunalniĹĄke pismeno- sti.ÂŤ via: ra iN zami Software | na radijskih valovih ÂťO tem ,opismenjevanju' so samo zadnje dni marca govorili na ĹĄtirih forumih. RaÄunalniĹĄtvo tako ali dru- gaÄe. omenjajo kupi razliÄ- nih gradiv. Toda kako to izpeljati? S katerimi raÄu- nalniki? Delta bi najbrĹž ra- da, da bi po ĹĄolah uporab- ljali njen HR 84. Toda vpraĹĄanje je, ali lahko Iskra proda tako veliko serijo, da bi bila cena sprejemljiva,ÂŤ dodaja Miran Divjak, vodja tehniÄne sluĹžbe RĹ . ÂťPrvi program, ki smo ga oddajali, je bila igra Manic Miner, ki je bila prav takrat prva na software lestvici an- gleĹĄkega tednika New Mu- sical Express,ÂŤ nadaljuje Ciril KraĹĄevec. V glavnem smo potem s takĹĄnimi fli- perskimi' igricami tudi na- daljevali. Vmes je bil ĹĄe program Game Designer, s katerim lahko vsakdo sam Teleksov teÄaj za zaÄetnikej programira osnovne akcij- ske igrice. Za igrice smo se odloÄili zato, ker niti ne ve- mo, kako dolgo bomo ĹĄe lahko oddajali komercialne programe. Sicer pa je obi- Äajno tako: ko dobiĹĄ raÄu- nalnik, se zaÄneĹĄ najprej igrati, in to te tako zagrabi, da bi rad imel vse igre pod soncem. Potem je vse odvi- sno od posameznika: Äe se iger naveliÄa, raÄunalnik proda â ali pa poskusi z lastnimi programi in potem noÄ in dan visi ob raÄunalni- ku. Mi bi radi svojo avtor- sko dejavnost razĹĄirili na ĹĄtirih ravneh: izdelavi upo- rabnih programov, zabav- nih iger, raÄunalniĹĄke grafi- ke in raÄunalniĹĄke animaci- je oziroma risank.ÂŤ Vojko Flegar lado TELEAJ Bi STNE? ANJE