Teleksov teč" -—e—oč m — je bila sprva dolga 4 in nato 8 bitov, zato pa so bili v primerjavi s prejšnjimi pro- cesorji neznansko: majhni. Namesto prejšnje srednje velike omarice so merili če- trtino vžigalične skatlice. Računalniki, ki so uporab- ljali mikroprocesorje, so dobili ime mikroračunalni- ki. Toda razvoj je divjal na- prej in mikroprocesorji so prešli na 16-bitno besedo, miniji pa na 32-bitno; rekli so jim super miniji. Danes zmorejo mikroprocesorji že besede z 32 biti, pripravlja- jo pa tudi že 64-bitne mi- kroprocesorje, ki. bodo zmogli še veliko več in bodo | dosti hitrejši od nekdanjih velikih sistemov, Tako vidi- mo, da tudi ta delitev vedno bolj zgublja svoj pomen. V srcu nekaterih minijev na- mreč že bije mikroprocesor, ker je boljši od starega pro- cesorja. Računalnik je bolj- »Ši in za pol manjši in vpraša- nje je, če mu sploh še lahko rečemo mini. | Strojna in programska oprema Pojmi, o katerih smo rav- nokar govorili, sodijo na področje strojne opreme računalnika (angl. hardwa- re). Strojna oprema je vse, kar vidimo pri računalniku: je kot telo pri človeku. Telo nam omogoča delovanje, a če možgani niso aktivni, po- tem tudi telo ne more niče- sar narediti. Povsem enako je z računalnikom. ' Možgani se pri računalni- ku imenujejo programska oprema (angl. software). Brez nje je računalnik mrtev kup železja. Pro- gramska oprema se deli na sistemsko in aplikativno.Si- stemska oprema omogoča delo z računalnikom: na njem je mogoče pisati upo- rabne programe, ki sodijo v -aplikativno opremo. Prihodnjič: razvoj od lo- gične naprave do računalni- ka, računalnikove najvaž- nejše delovne enote, mikro- procesorji in mikroračunal- 24 P" približnih ocenah je samo v Ljubljani 2500 hišnih računalnikov, s kate- rimi si je Clive Sinclair v svoji domovini prislužil ple- miški naslov. Nekateri go- vorijo tudi o številki 4000 in približno dvakrat večji za vso Slovenijo. Zakaj toliko ugibanja? Uvoz hišnih ra- čunalnikov je pač prepove- dan in lastniki se z njimi ne hvalijo preveč. Še težje pa je s programi (software). Odriniti osem funtov za. program, ki potem morda ne bo tako zanimiv, kot piše v oglasu, za učence ali sred- nješolca ni malo. Kako iz zagate? Ce imate srečo in živite v krajih, ki jih pokriva Radio Študent, tedaj pripravite kasetnik in na teden boste imeli tri nove programe za Sinclairjeve računalnike. V Jugoslaviji je distribucijo softwara preko. radijskih valov uvedel pred kratkim še beograjski Val 202. »Zamisel se je pravza- prav porodila v tehnični službi Radia Študent,« pra- vi Ciril Krašovec, vršilec dolžnosti urednika software redakcije in študent 2. let- nika elektrotehnike. »Ob- vestilo, da bomo oddajali računalniške programe, smo prvič spustili v eter 20. februarja z avtorsko izdela- nim programom špice Ra- dia Študent. Telefoni so ti- ste dni neprestano zvonili. Zanimanje je bilo že takoj na začetku izredno. Doslej je šlo v eter že 20 progra- mov, v glavnem neavtorskih oziroma tistih, 'ki jih je kdo kupil in prinesel na radio. Pravno je namreč to po- dročje še vedno neurejeno. udi a- Teleksov tečaj za začetnike — Komu naj bi plačali avtor- ske pravice? To tudi po sve- tu še ni pravno urejeno, softwara ne moreš patenti- rati. Sicer pa Sinclair sam ne dela programov za svoje računalnike. To opravljajo druga podjetja, ki jim Sinc- lair morda primakne kaj denarja ali pa tudi ne. Mi plačamo za avtorski pro- gram od tisoč do tisoč pet- sto dinarjev, v Angliji pa stane to kakšnih 400 tisoč dinarjev. Preprosto nima- mo denarja. Nekaj časa je kazalo, da bo Iskra Delta prevzela pokroviteljstvo, pa potem ni bilo nič. Zdaj po- skušamo pri Gorenju in v izobraževalnih centrih. Po- leg softwara imamo v načr- tu še serijo devetih »poljudnoznanstvenih do znanstvenih' oddaj o teme- ljih računalniške pismeno- sti.« via: ra iN zami Software | na radijskih valovih »O tem ,opismenjevanju' so samo zadnje dni marca govorili na štirih forumih. Računalništvo tako ali dru- gače. omenjajo kupi različ- nih gradiv. Toda kako to izpeljati? S katerimi raču- nalniki? Delta bi najbrž ra- da, da bi po šolah uporab- ljali njen HR 84. Toda vprašanje je, ali lahko Iskra proda tako veliko serijo, da bi bila cena sprejemljiva,« dodaja Miran Divjak, vodja tehnične službe RŠ. »Prvi program, ki smo ga oddajali, je bila igra Manic Miner, ki je bila prav takrat prva na software lestvici an- gleškega tednika New Mu- sical Express,« nadaljuje Ciril Kraševec. V glavnem smo potem s takšnimi fli- perskimi' igricami tudi na- daljevali. Vmes je bil še program Game Designer, s katerim lahko vsakdo sam Teleksov tečaj za začetnikej programira osnovne akcij- ske igrice. Za igrice smo se odločili zato, ker niti ne ve- mo, kako dolgo bomo še lahko oddajali komercialne programe. Sicer pa je obi- čajno tako: ko dobiš raču- nalnik, se začneš najprej igrati, in to te tako zagrabi, da bi rad imel vse igre pod soncem. Potem je vse odvi- sno od posameznika: če se iger naveliča, računalnik proda — ali pa poskusi z lastnimi programi in potem noč in dan visi ob računalni- ku. Mi bi radi svojo avtor- sko dejavnost razširili na štirih ravneh: izdelavi upo- rabnih programov, zabav- nih iger, računalniške grafi- ke in računalniške animaci- je oziroma risank.« Vojko Flegar lado TELEAJ Bi STNE? ANJE