svetila le vzgoji mladega kadra, se je sovraštvo med ljubljanskima kolesarskima taboroma za kratek ' čas poleglo. Toda, ko sta najboljša -Astrina mladinca Polončič in Ce- ' rin (vsak v svojem času) prestopila k Rogu, se je spet začela stara »vojna«. Ogorčenje Astre ob zad- njih prestopih je na nek način mo- goče razumeti: vzgojiš vrhunskega tekmovalca, nato pa ta prestopi k Rogu. Toda pri Astri po pravilu menijo, da izgubljajo najboljše može, ker jih v svoje vrste vabi Rog. Ta je najbrž res večkrat »de- loval v tej smeri«, toda z zdravo < logiko je moč skleniti tudi to, da so Polončič, Čerin in Ugrenovič videli prihodnost le v »velikem« klubu (za naše razmere Rog to je, Astra pa gotovo ne). Torej so ti tekmovalci s prestopi lahko uve- ljavljali le svoje zdrave športne ambicije za vrhunstvom. Posebej tragični junak ob teh zgodbah pa je seveda Astrin trener in nekoč sloviti kolesar Andrej Boltežar, ki te »krivice« zelo težko prenaša. Izgublja svoje najboljše može, v njihovih mišicah na nogah pa je tudi Boltežarjev »naboj«, Njego- vo delo družbeno ni posebej priz- - nano, to pa je seveda nov problem slovenske športne politike. Če je Boltežarjevo razočaranje nad potekom dogodkov še mogo- če razumeti, pa se je veliko težje sprijazniti z lokalnim šovinizmom ali klubaštvom nekaterih Astrinih funkcionarjev, ki so pripravljeni - Ugrenoviča (in najbrž tudi koga drugega) prepustiti kateremu -— koli klubu, samo Rogu ne. In ne upoštevati želja in ambicij mlade- ga človeka, ki se hoče športno — uveljaviti. ; In kako se je začela »afera Ugrenovič«? Slobodan Ugrenovič je 5. decembra lani v imenu svoje- ga sina KK Astro zaprosil za izpi- snico. IO Astra je zahtevo zavrnil, malo pozneje pa mladega kolesar- ja do septembra (!) suspendiral, češ da je kršil klubske obveznosti in »treniral ter nastopal« v barvah in opremi drugega kluba. Brane Ugrenovič sam priznava, da je na otvoritveni dirki v Poreču vozil v Rogovi majici, vendar dirka za Up jugoslovanskega kolesarstva. Bodo klubske razprtije preprečile nadaljnjo (uspešno) športno pot Braneta Ugrenoviča? mladince ni bila uradna, niti ni bilo razglasitve rezultatov (njegov tekmec Aleš Tahmajster iz Astre je povedal, da je bil Ugrenovič po času najhitrejši). Toda Astra je pozneje preklicala devetmesečno prepoved nastopanja; seveda zato, ker je tedaj že računala, da Ugre- novič v tem primeru ne bi smel nastopati niti za Savo, »transfer« v Kranj pa je bil tedaj že v glavah zagrizenih Rogovih nasprotnikov. Brane Ugrenovič: »Zanima me samo Rog« Branetov oče pa je naslovil prošnjo tudi za sprejem mladega kolesarja v KK Rog. V tem kolek- tivu so se zavedali možnih posledic tega prestopa, o tem so razpravlja- li tudi na IO kluba in sklenili: »Vrata KK Rog so odprta vsem. Naj pride z izpisnico, sprejeli ga bomo«. Rog si zanj ni prizadeval, zato pa je bil sila prizadeven Bra- netov oče, ki se je bal prisilne prekinitve kariere. Pri Astri so si- cer v ostrem sporu tudi s starejšim Ugrenovičem, toda veliko več jim je do tega, da bi dokazali, da je Rog snubil njihovega kolesarja. To jim pač ne bo uspelo, kajti Brane Ugrenovič sam pravi: »Za- nima me samo Rog. To je moja želja. Sam sem se ponudil, sprejeli so me, nobenega nagovarjanja ni bilo. In zdaj; ko treniram z Rogov- ci, vem, da se nisem zmotil. To je sistem, pravo delo. Ne rečem, da ni drobnih pomanjkljivosti, toda v primerjavi z Astro... To je »div- ji« klub, ni pravega reda. Nisem več vzdržal. Vedel sem, da sem na prelomnici, drugo leto bom član, če hočem ujeti korak s Čerinom, Ropretom in drugimi, potem mo- ram biti v vrhunskem klubu. Rog to je, Astra pa ne. Nočem jih ogo- varjati, skupaj smo preživeli lepe trenutke in velike ekipne zmage, toda poti naprej nisem več videl. Naj mi oprostijo, če mislijo, da sem kriv, ker hočem delati na višji ravni.«. Ko je bilo jasno, da je prestop Ugrenoviča k Rogu le še zadeva časa, pa so pričele krožiti tudi go- vorice o odškodnini, ki naj bi jo Rog plačal za Ugrenoviča Astri. 2,5 oziroma 12,5 milijonov starih dinarjev to sta bili dve pogosto omenjeni vsoti, čeprav ni doku- menta, ki bi sploh predpisoval od- škodnino. Toda Rog bi bil menda pripravljen plačati »razumno« od- škodnino v opremi, a iz Astrinega tabora so začele prihajati novice o 125, pa celo o 300 starih milijo- nih. Že januarja se je sestalo tudi častno razsodišče KZS, ki je skle- nilo, da mora Ugrenovič vrniti ' opremo Astri, potem pa mu mora ta izdati izpisnico. Ugrenovič je svoj del opravil, toda sklep častne- : ga razsodišča se vendarle ni ure- sničil. 23. marca je predsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Henrik Neubauer obvestil pravno zastopnico Braneta Ugrenoviča. Ančko Ažnoh: »Na vaš dopis vam sporočam, da vaše posredovanje ni več potrebno, ker bosta priza- deta kluba v okviru svojih uprav- nih odborov vptašanje prestopa kolesarja — mladinca Braneta Ugrenoviča sporazumno rešila, kot smo se dogovorili danes z obe- ma predstavnikoma teh dveh klu- bov«. Toda to se vendarle ni zgo- dilo, dr. Neubauer je bil kot novi- nec v kolesarskih vrstah bržkone preveč naiven, najbrž pa ni upo- števal niti tega, da je rivalstvo Astre in Roga prisotno tudi zno- traj KZS. Ni dvoma, da je znotraj KZS razmerje moči v korist Astre. Bržkone iz tega razloga KZS tudi ni spoštovala odločbe častnega razsodišča in pravilnika o registra- ciji kolesarskih klubov in tekmo- valcev. » Obtožbe letijo vsevprek Zadeva je torej ostala na »mrtvi točki«, Ugrenovič še vedno ne sme dirkati, vse glasnejše pa so bile tudi govorice o »padcu vlade« v Kolesarski zvezi Slovenije. Pred- sednik KK Rog Jože Duh je na sestanku z dr. Neubauerjem in predsednikom KK Astra Adolfom Juterškom »v interesu slovenske- ga kolesarstva in mladega tekmo- valca« skušal nekako rešiti kritični položaj. »Toda nismo se sporazu- meli, o višini odškodnine ni bilo govora, predsednik Astre mi je dejal le, da bo visoka, če jo bo sploh treba plačati,« pravi Rogov predsednik Duh. V Astrinem taboru so bili ostrejši kot: njihov predsednik Adolf Juteršek. »Rogovci že leta in leta snubijo naše tekmovalce. Ta pokvarjeni Zanoškar ... Hvasti je bil pošten kolesar, vanj zaupa- jo, Ugrenoviča damo le njemu. In ta starejši Ugrenovič, ta nogomet- ni menažer, ta prodaja sina, še pred enim letom pa ga ni nič bri- galo«, so dejali v en glas nekateri Astrini možje. In predsednik Ju-. teršek: »Hoteli smo pogovor z mlajšim Ugrenovičem, toda ni pri- šel. Naš izvršni odbor ni sprejel predloga za prestop Braneta Ugrenoviča k Rogu. Hoteli smo, da bi ostal še eno leto, nato pa bi , sestavili močno člansko ekipo. Rog nam je vzel že pet tekmoval- cev, toda jaz se ne želim izpostav-: ljati, nov sem v kolesarstvu, pa tudi neobremenjen s prete- klostjo.« Za Rogom je tarča napadov z Astrine strani tudi oče Braneta Ugrenoviča, ki pa je dejal: »Fant mi je rekel, da pri Astri ni zadovo- ljen. Sicer pa sem to tudi sam vi- del, tam ni pravega reda. Tudi sam sem bil športnik, težko sem se pre- bijal, delal najtežja fizična dela, pometal ulice... Svojemu sinu bi to rad prihranil. Pri Astri se zanj niso brigali. Pomagam mu samo uresničiti tekmovalne in življenj- ske ambicije, se to mar za očeta ne spodobi?« Pravna ' zastopnica mladega Ugrenoviča Ančka Ažnoh se pri- jemlje za glavo ob pogledu na ogromen kup sklepov, pritožb in drugih dokumentov o »aferi Ugre- novič«. In se sprašuje: »Je to mar mogoče? Ne vem več, kam naj se obrnem. To je svet kamor zakon ne seže.« In kdo je zdaj na potezi? Tu dogovora med Astro in Rogom ne bo, tudi Kolesarska zveza Sloveni- je, s takimi metodami dela kot doslej, tega spora ne bo rešila. Manipulacija z mladim obetavnim športnikom, teh imamo žal tako malo, je dosegla vrhunec. Bo zara- di nezdravega klubaštva propadel fant, ki bi jutri lahko postal šam- pion? To pa je vprašanje za slo- vensko telesnokulturno politiko, ki v ospredje postavlja tudi omo- gočanje vrhunskih rezultatov ti- stim,-ki so za to sposobni: Na po- tezi je torej Zveza telesnokultur- nih organizacij Slovenije. Franci Božič 21