pride in kaj naredi, nikoli pa se ne vpraša, zakaj je potem vodstvo kluba sploh potrebno in zakaj je potrebno plačano delovno mesto sekretarja CKD (prej naziv upravnik), če je osnovni namen kluba samo podpi- ranje tistih nekaj sekcij in čakanje, da pridejo mladi iz Celja v klub in na prostovoljni bazi kaj naredijo. Če bi bili v tej logiki dosledni, potem je funk- cija kluba reducirana na uslužnostno dejavnost in gojitev tistih družbeno - nevprašljivih oblik kulture, ki so sicer KJ lahko avantgardne in imajo težave z lastno afirmacijo, nedvomno pa niso tako potisnjene na rob in prezrte kot področje rocka. K temu se vrnemo kmalu. Torej gre za akutno obliko pasiv- nosti in inertnosti pri iskanju vzrokov, zakaj celjski mladinski klub ni spo-: soben pritegniti mladine in postati -mesto, kjer bi se vsaj nekaj dogajalo, kar bi presegalo interni nivo. In če se potem odgovorni izgovarjajo, da naj mladi kar pridejo, potem samo potr- jujejo svoje nesposobnosti in lenobo. Saj niso na teh mestih samo zato, da € mladim omogočajo realizacijo idej (pa še to je vprašljivo), ampak tudi zato, da igrajo aktivno vlogo, da od- krijejo, česa v Celju ni in kaj bi bilo treba spodbuditi. Za to pa' bi bilo treba delati! Glasbeni in rockovski vakuum V vsem času od reorganizacije klub ni bil sposoben zagotoviti niti najnavadnejšega diska, ki bi ob akutnem pomanjkanju zabave nudil celjski mladini možnosti, da se vsaj enkrat na teden druži in poskuša še kaj drugega kot disko glasbo v obi- čajnih diskotekah. Na tem področju so v razgovoru obljubljali spre- membe v obliki diska enkrat na teden, ki ga bo klub prirejal v Hali Go- lovec. Medtem so se'ti načrti že ure- sničili in čeprav osebno nisem uspel preveriti kvalitete, sem slišal pri- pombe, da nima smisla, saj se v njem prav tako predvaja disko glas- ba. Očitno torej v Celju ne moremo pričakovati nobenih sprememb, do- kler se bodo z mladino ukvarjali isti ljudje kot se sedaj, saj odtujenost, podrejenost okusu in nesposobnost ' preseganja lokalne zaplankanosti nedvomno botrujejo pasivni in od- večni vlogi kluba v družabnem živ- ljenju celjske mladine.. Dokler mladinski klub ne postane mesto, kjer lahko mladi. uresničujejo svoje interese, in konzumirajo real- nosti bolj primerne in privlačne stva- ri, tako dolgo bo v rokah peščice ljudi. Sicer je rookovska ponudba in organizacija različnih koncertov for- malno dovolj živahna, vendar vse- binsko primerjanje ponudbe in kvali- tete ter zvrsti še preveč dobro potr- juje odločanja »po okusu«, seveda tistega, ki ima možnost odločanja, in ki po presoji svoje zdrave pameti izbere najprimernejše za celjsko mladino. In tega v zadnjih letih prak- tično ni bilo skoraj nič. Delno naj bi se razmere začele spreminjati s priključitvijo Glasbene mladine, ki naj bi skrbela za sodobne izvajalce in prireditve, ki presegajo dosedanji nivo. Danijel Bedrač je tako že pripeljal v Celje, Otroke so- cializma, vendar je odziv pokazal, da zaradi večletne pasivnosti in po- manjkanja dogajanja v Celju tudi tu ne bo prišlo do sprememb naenkrat. Celjska mladina nedvomno ni in ne more biti navajena na kakršnokoli dogajanje v zvezi s sodobno glasbo, saj še v obstoječih okvirih kluba za kaj takega ni bilo storjeno ničesar. Ali je vse tako črno? Brez slabe vesti bi na to uprašanje lahko odgovorili pritrdilno. Celjski klub ni sposoben premostiti razko- raka med tistim, kar se v njem dogaja in ljudmi, ki naj bi jim bil namenjen. Vse obljube in spreminjevalne zami- sli, ki naj bi začele spreminjati mrtvilo v družabnem življenju celjske mladi- ne, so zaenkrat le zamisli. Treba bo še počakati, da bodo rodile kakršne- koli rezultate. Toda glede na slabe izkušnje iz preteklosti je precejšnja mera skepticizma več kot na mestu. Vseeno pa ta zapis ni namenjen kot popolno izničevanje delovanja CKD, ampak kot neposredno in neprikrito razgaljanje obstoječih dejstev. in napak iz preteklosti i sedanjosti. Kljub temu pa najdemo pri klubu nekaj spodbudnih potez. Sekcija za borilne veščine, ki spada pod CKD, s svojimi člani zagotavlja na vseh pri- reditvah redarsko službo in tako nedvomno prispeva k mnogo bolj ko- rektnim redarskim odnosom, kot smo jih navajeni pri večini poklicnih redarjev. Lahko se pohvali, da še nihče ni bil pretepen na prireditvah, kjer so oni bili redarji. To je ena izmed pomembnih potez, ki je v praksi še kako odločujoča. Ob spoznanju pomanjkanja glas- benega dogajanja, ki bi mlade zani- malo, so se v klubu spomnili, da bi CKD priključili še Glasbeno mladino, ki dolga leta sploh ni obstajala, in izbrali Bedrača za predstavnika. Toda od obljubljenih 12 milijonov za mladinsko kulturo (z izrazitimi so- dobnimi in rockovskimi ambicijami) so dobili samo dva milijona in pol. Ostali znesek pa je šel za abonmaje, ki so v skladu z učnimi -programi osnovnih in srednjih šol in jih realizira Zavod za kulturne prireditve Celje. Tako imamo opraviti z nič kaj izje- mno situacijo:tista kultura, ki je insti- tucionalno priznana in visoko ovred- notena dobi neprimerno večji delež sredstev, kot: tista, ki predstavlja mnogo bolj resnično, vsakdanje in življenjsko pojmovanje kulture v nje- nih sodobnih pojavnih oblikah. Toda pri tem ostaja celotno breme uveljav- ljanja sodobne in rock glasbe v do- meni ene osebe, ki kljub precejš- njemu entuziazmu ne more roditi takih sadov, kot če bi v okviru kluba obstojala ne samo podpora, ampak tudi konkretna pomoč in angažiranje na področju, ki je bilo premnogo let preveč zapostavljeno, da bi kar naenkrat lahko zaživelo. Tudi prostori so nedvomno še vse — preveč neizkoriščena možnost. Če- prav je klub v stanovanjski hiši, bi mu kletni prostori lahko zagotovili dovolj izolirano mesto, kjer bi bil lahko tudi manjši disko oziroma družabni pro- stor za poslušanje glasbe. Tudi ostali prostori so zasedeni le za aktivnosti Sekcij, prostorsko pa nudijo mnogo širše možnosti. Seveda pa tudi to ne more pomagati tam, kjer ni bolj ak- tivnega in. zavzetega odnosa, da bi se dogajalo karkoli relevantnejšega. Med načrti za prihodnost je zelo spodbudna ideja, da bi organizirali okroglo mizo na temo preživljanja prostega časa in delovanja kluba, kar potrjuje odtujenost in pomanjka- nje stika med vodstvom kluba in celj- sko mladino na eni strani, na drugipa potrjuje trditev, da klub z reorganiza- cijo ni zajel nič večjega števila, ljudi, ampak celo nasprotno, onemogočil še tiste, ki so bili prej aktivni. Pridobil je le večjo finančno stabilnost, med mladino pa že dolgo ne predstavlja in gotovo še nekaj časa ne bo predstav- ljal nič drugega kot mrtev prostor, kjer se ne dogaja nič, kar bi imelo opraviti z njihovim življenjem in načinom ' preživljanja prostega časa. Seveda pa bo vodstvo moralo še marsikaj narediti, da bi odpravilo nezaupanje, ki mu ga celjska mladina izraža tudi s slabim obiskom na nekaterih priredi- tvah — koncertih. < Dani je to dobro formuliral v izjavi, da ne moreš pritegniti mladine z en- kratno in občasno ponudbo, ampak je treba zagotoviti tudi nekaj za'jutri. Tu pa je tisti ključ, ki kaže na vse po- sledice zadnjih let in toliko težjo in zahtevnejšo nalogo tistih, ki bi hoteli kaj spremeniti. j Če naj gre verjeti obljubam (glede diska se niso uresničila), potem bi celjsko mladino opozoril na načrto- vano javno tribuno, ki naj bi pokaza- la, kaj mlade v Celju zanima, in ki bi omogočila' vsem, da lahko izrazijo svoje potrebe po določenem doga- janju. Torej se je čimbolj množično udeležite, kadar jo bodo odgovorni organizirali. Zapis v obliki intervjuja bi bil ne- smiseln, saj tok pogovora ni izstopil iz začaranega kroga ozkega pojmo- vanja vloge CKD in je le v obrisih na- kazal nekatere načrtovane spre- membe, ki pa tudi govorijo o tem, da je sedanja situacija dovolj problema- tična in je skrajni, čas za nekatere spremembe. Kritika situacije v celj- skem klubu je rezultat mučnega raz- govora, ponavljanj in iskanja smisel- » nih povežav med raznimi izjavami, obenem pa je njen cilj prispevati k rednejšemiu in bolj življenjskemu do- gajanju, ki bi iz CKD naredilo res Center za klubsko dejavnost. mladina, stran 16