mladina, stran 18 Znanost in tehnika MIKROELEKTRONIKA ZA VSAKDANJO RABO (3)- Za opis stanja digitalnih elementov potrebujemo le dva digita (0, 1). Prav tako kot določa deset digitov deseti- ški računski sistem (osnova deset), določata le-ta dva digita dvojiški računski sistem z osnovo 2. Zapi- šemo eno poljubno dvojiško število, npr. »1010«: 1010—1x2240x2241x24. 40 x 22— 1010B—% 1010 To dvojiško število je štiribitno (1 nibble)'? ' Zdaj vidimo tudi smisel zaznamo-' vanja vrstnega števila bitov v bytu od! »0« na desni do »7« na levi. To so. namreč potence na osnovo 2. Bi- narno število dobimo enostavno tako, da seštejemo tiste člene (po- tence), ki imajo spredaj vrednost bita 1. Za vajo: katero desetiško število ustreza dvojiškemu % 1111011? % 1111011 51254 1"2541« 2 HIP 28£O0S2(—0) t 1r2!4 3D ft1vR 512 Kako smo se učili seštevati? Vseh tistih pravil ni. niti tako malo: tk3S5—4 4£5—9; StZ510 8:11 <9; etc. V binarnem sistemu se aritmetične operacije močno poenostavijo. Vseh pravil se lahko naučimo v dobrih petih minutah, in sicer: $ 040—0 041—) 14051 1-- 150; prenos 1, torej 1 £-1je10 1£1£15—510£41511 (Pravila za odštevanje so podobna). Zdaj lahko zapišemo npr.: 1001 9 fo101 ša 1110 14 O 1001 EM: 0101 5 0100 4 Pri velikih binarnih številih se zadeva malce zakomplicira. Predpostavimo, da imamo pomnilnik z 64KB. Želimo vsako pomnilniško lokacijo (besedo) Oštevilčiti npr.: 1, 2, 3,... itd. Byte z. CENTRAL PROCESSING UNIT MEMORY »naslovom« 58726 zapišemo dvoji- ško kat: . % 1110 0101 () (5) 0110 (6) 0110 (6) Boljšo preglednost smo že dosegli. Bite smo enostavno razporedili v skupine. V vsaki skupini so točno štirje biti, pri čemer smo začeli šteti od desne strani proti levi. Zadevo lahko še bolj poenostavimo. Če je možno, nadomestimo skupino štirih bitov z ustreznim desetiškim digitom (števila v oklepaju). Pri sku- pini »1110« se je pojavil problem, ker ne moremo z enim samim desetiškim digitom nadomestiti točke v oklepaju. Torej, če hočemo vedno katerokoli skupino štirih bitov zamenjati z enim samim digitom, ne zadošča več dese- tiški računski sistem. Zato v računalni- štvu uporabljamo šestnajstiški ra- čunski sistem." Število, ki ga zapiše- mo v šestnajstiškem sistemu zazna- mujemo s črko »H« ali kar z dolar- skim znakom »S«, npr.: SFE30 — — FE30H. - Zapišimo prvih šestnajst številk v različnih sistemih: STORAGE šestnaj- desetiško dvojiško : stiško (osnova 10) (osnova 2) (osnova 16) 0 0 0 1 1 1 2 10 2 3 11 3 4 100 4 5 101 $ 6 110 6 7 111 7 8 1000 8 9 1001 9 10 1010 A 11 1011 B 12 1100 lej 13 1101 D 14 1110 BE BB 1111 F 16 10000 10 Nadaljevanko o osebnih računalnikih smo pripravili v Mikroračunalniškem klubu v Ljubljani. Želimo (ljubiteljsko) mikroraču- enostavno popularizirati nalništvo Zdaj, ko imamo manjkajoči znak za »1110«, to je »E«, zapišemo: 58726 — 9E566 — —% 1110010101100110... Kolika je desetiška vrednost števila SF3E? Preprosto: F"16? 4-3" 16'-- E" 16? — 3902 Vidimo, da je osnova šestnajstiškega števila 16 (ker je osnova 16, imamo tudi 16 digitov-0-F). Prednost iškega sistema je torej vidna. Računalnikarji ne rečejo: »Byte na pomnilniški lokaciji % 111101011100; ima vsebino % 11010011«, temveč enostavno: Adresa SF5C ima vrednost Sd3«'?. Kako pridemo iz dvojiškega sistema v šestnajstiški smo že videli. Kako pridemo iz desetiškega v dvoji- škega? Pravilo je enostavno. Delimo desetiško z dvojko in pišemo ostanke od desne strani proti levi. Zadnji osta- nek, ki ni več deljiv z dva zapišemo na končnem levem mestu. Preizku-; simo to pravilo in desetiško število »102« zapišimo v binarnem sistemu: 102/2 — 51, ostanek 51/2 — 25,ostanek 1 25/2 — 12,ostanek 1 12/2 —6, ostaneko 6/2 —3, ostanek 3/2— 1, ostanek 4] ostane še ! —, 1 / i TOŽ ss 1100110 To je šestnajstiško S 66. OPOMBE ' Dvojiški ali binarni. Zaradi tega imenujemo aritmetiko. v digitalni tehniki — binarna aritmetika. BIT (binary digit ali binary integer) je en digit binarnega števila. Za števila uporabljamo namesto črke B tudi %. " Šestnajstiški ali HEXADECI- MALNI sistem uporablja kot igite vse znake od 0—9 kot desetiške in črke od A—F, skupaj 16. Naj nas ne moti, da za števila ljamo črke. To so že delali tudi drugi, npr.: Grki in Rimljani. — > z ? Ne pozabi: računalnik »ve« iz- ključno za »0« ali »1«, torej za dvoji- ški sistem. Mi smo le zaradi lažjega sporazumevanja vpeljali šestnajsti- ški sistem! (se nadaljuje) zev