POMNILNIKI |

Mikroprocesor ni nič drugega, kot
zbirka logičnih vrat na eni sami silici-
jevi ploščici. Dela po navodilih pro-
grama, ki je skupaj z vhodno-izhod-

« nimi podatki shranjen v pomnilni-
ku. Pomnilniške lokacije so posa-
mezni biti (0 ali. 1), toda naslavljamo
(adresiramo) lahko le skupine osmih
x bitov, ki smo jih že prej imenovali
»byte«.

Najbolj pomembna rikrorabunal: ;
niška pomnilnika sta polprevodniška :

"ROM in RAM. ROM je read-only
memory, mikroprocesor lahko le
' prebere vsebino ROM. pomnilni-
; škega chipa, ne'more je spreminjati
ali izbrisati. ROM pomnilniški chip je
/ dokončno oblikovan že v tovarni in
'ga potemtakem lahko uporabljamo
le za določene' namene. V ROMU je
'npr. pogosto zapisan program za
obdelavo besedila pri »word proces-
sorju« ali kakšna podobna aplikacija.
RAM je resd (whrite memory's.
RAM pomnilniških lokacijah hranimo

'v splošnem le začasne podatke in:

spremenljivke. Le-te ldhko spremi-
njamo ali celo izbrišemo.
Omenimo še dve vrsti mikroraču-

vnalniških pomnilnikov; novo polpre-

'vodniško CCD (angl. charge-cou-
vpled.device) in pomnilnik na osnovi
magnetnih mehurčkov (angl. mag-
inetic bubble memory). CCD pomnil.
/nik omogoča večjo gostoto, pomnil-

;niških lokacij kot RAM ali ROM, toda,

(le-teh mikroprocesor ne doseže tako
'hitro kot pri prejšnjih dveh. CCD po-
imnilniki so enako' kot RAM
(readwrite.
| Pomnilnik na osnovi. magnetnih
- mehurčkov ima veliko gostoto (šte-
< vilo pomnilniških. lokacij). Pri tem

read'write chipu so računalniške in-
formacije shranjene kot navzočnost
;(»1«) ali odsotnost (»0«) mikroskop-

skih magnetnih cilindrov, ki jih ime-

"nujemo domene'e,

THREE-STATE
LOGIC |

'V prejšnjih poglavjih smo pisali o
osnovah binarnih števil, elektronskih
binarnih vezjih in pomnilnikih. To
znanje bomo poskušali zdaj upora-
biti tako, da bomo razložili, kako de-
luje »srce« mikroračunalnika — mi-

kroprocesor.
Prej bomo pojasnili še pojem trini:
vojske logike (angl. three-state

logic): Če se spomnite, je bil izhod iz
VSEH. elektronskih logičnih vrat in
binarnih vezij ali »1« ali »O«. Lahko
rečemo, da smo pri tem uporabili lo-
giko, 'ki jo imenujemo dvonivojska
(angl. two-sfatelogic). Pri trinivojski
logiki imamo lahko na izhodu še tretji
nivo, ki: ga imenujemo nivo visoke
impedance (angl. high-impedance
ali high-Z). To dosežemo tako, da

se

na logična vrata, ki jih imenujemo
three-state buffer, pripeljemo poleg
vhodnega signala še kontrolni sig-
nal. (sl. 6). S pomočjo tega signala
(lahko je ali »1« ali »0«) določimo, ali
bodo ta vrata delovala kot navaden
prevodnik (preprosto kot če jih ne bi
bilo) ali bo na izhodu nivo visoke im-
pedance!?. Pri high-Z nivoju se
three-state buffer obnaša tako, da
ima neaktiven (izklopljen) izhod.
Zdaj imamo možnost, da na eno
skupno vodilo povežemo več različ-
nih binarnih izhodov!%. To napra-

CONTROL- - - -- — -

CONTROL

BRAN

C:ČONTROL

vimo tako, da vsak izhod peljemo
preprosto prek three-state bufferja
do skupnega vodila. Če so v nekem
trenutku izhodi vseh three-state buf-
ferjev. v high-Z' nivoju RAZEN
ENEGA, je potemtakem izhod celot-
nega vezja enak izhodu tistega
enega. Le-ta je seveda spet ali »1«
ali »0«. Pomembno je le, da od vseh

izhodov, vezanih na vodilo, vedno le
en sam ni v high-Z nivoju. (Seveda

' obstaja tudi možnost, da so sočasno.

VSI izhodi v high-Z nivoju. V tem
primeru je vodilo samo v high-Z nivo-

ju.)

SLOVAR

18 RAM pomnilnik omogoča doseg
do katerekoli lokacije, zato ga
imenujemo random-access me-
mory. %.

€ V mikroračunalništvu: uporab-.
ljamo še »zunanje« pomnilnike;
magnetni trak in floppv disk (di- '
skette). Magnetni trak je lahko ..
navadna kaseta, kar je idealno za
hišno uporabo.

| 7. Čeje kontrolni signal »1«, je izhod

bufferja »aktiven«, pri neaktivnem
izhodu je kontrolni signal »0O«.

8 [izhodov iz osnovnih elektronskih
logičnih vrat v »two-state logici«
ni mogoče povezati z izhodi dveh
ali več logičnih vrat. Potem bi
izhod enih vrat motil izhode dru-
gih in obratno.