mladina, str. 16 tit 4 t | Ma rob zadnji strani ovitka SLOVENSKA FOTOGRAFIJA OD ZAČETKOV DO DANES NINA ANNE NIN JI NE E NIN 40. — DOGODKI — '% FOTOREPORTAŽA (1) Tristo tisoč fotografij! Ustvaril jih je fotoreporter Mario Magajna, ki je imel v rokah kamero polnih 401et. 23. maja letos je prejel Tomšičevo na- grado za svoje življenjsko delo. »Za njegove fotografije je mogoče reči, da so prava kronika časa in prosto- ra,« pravi časopisno poročilo o tem likovnem kronistu. Mnogi naši fotografi v preteklosti so bili podobno kot nagrajeni Ma- gajna: odlični kronisti. svoje družbe, čeprav niso prejeli posebnih nagrad. Goriški fotograf Anton Jerkič je leta 1906 posnel enkratno fotografsko reportažo o zadnji poti pesnika Si- mona Gregorčiča, ki-so ga z vsemi častmi spremili iz Gorice: daleč navzgor ob Soči do domačega kraja in ga pokopali nedaleč od rojstne va- sice Vrsno. Takrat je stopil Jerkič s svojo veliko kamero še v Vrsno in ponesel je enkraten prizor: Gregor- čičeve sorodnike in vaščane Vrsna, zbrane pred pesnikovo rojstno hišo. Ohranjeni originalni posnetek v mo- drikastem tonu je izredno oster. Ti- pična kmečka hiša in skupina odra- slih ter otrok pomeni harmonično ce- loto, ki nosi pečat močne socialne dokumentacije, toplino in probleme takratnega vaškega življerija. V letih pred prvo svetovno vojno je od 1911 dalje izhajala v Ljubljani dobro ilustrirana revija Slovenski ilu- strirani tednik, ki je vsebovala zani- mive reportažne fotografije o tekočih dogodkih. Leta 1912 je zajel Tomačevo pri Ljubljani zelo hud požar, v katerem je zgorela celo gasilska brizgalna, trije požrtvovalni gasilci pa so bili močno opečeni. Fotograf Fran Rupnik jih: je našel v bolnišnici čisto povite in ta njegov posnetek bi našel sočuten odmev tudi pri današnji publiki. Motiv, je svojevrstno likovno delo, kis svojo formo in ritmiko zbuja vtis poguma in odločnosti. Morda pa bo kdo v naglici zamenjal to sliko za sliko treh astro- navtov. Vzeto reportažno je slika vredna pozornosti. Naši sodobni mladi reporterji so našli številne navdihe in zanimive motive na svojih poteh po tujini. Joca Žnidaršiča in drugih ne bomo pose- bej omenjali, z eno samo sliko pa bomo predstavili Miška Kranjca. Fo- . - tografijo je posnel na Poljskem. De- jansko postane vsak popotnik s fo- toaparatom neke vrste reporter, če- prav slik pozneje ne objavi v časo- pisju. Tujina je polna motivov, ki se : zazdijo fotografu nekaj čisto novega, nenavadnega. Mnogo slovenskih potnikov, tudi študentov, je posredo- valo svoje fotoreportaže v predava- njih z diapozitivi pa. tudi v Mladini. Verjetno se ravno iz vrst takšnih mladih, privatnih fotoreporterjev ro- dijo poznejši časopisni reporterji, ki jim postane fotografija življenjski po- klic. Takšen kruh.ni vedno bel in sla- dek, je pa lahko zdrav življenjski kruh, ki hrani obenem neštete lačne oči bralcev in gledalcev doma in po svetu. Reportažna fotografija, ki danda: nes polni dnevno časopisje, teden- ske in mesečne revije, pa ni zgolj delo enega samega človeka, fotore- | porterja. Novinarska fotogr afija je si- stem, ki temelji na značaju časopisa ali revije, na premišljenem združe- vanju slike in besede, na uredniškem prijemu, ki postavlja sliko v "pravi format in na pravo stran ter razvršča slikovno gradivo po aktualnosti in vsebinski teži. Tehnična stran s kva- litetnim tiskom in dobro reprodukcijo slike je prav tako pomembna. Ob vsem tem ne gre pozabiti na agenci- je, ki hitro posredujejo slike svetov- nih dogajanj, pa na lastne fotograf- ske arhive uredništev, ki lahko spretno uvrščajo v občasne objave tudi arhivsko gradivo. Drži, da imajo bralci najrajši aktualne, sodobne slike. Toda občasno se jim vzbudi dober apetit tudi za spoznavanje do- brih in slabih starih časov. Fotoreportažo privatnega značaja | si lahko ustvarja vsak ljubitelj foto- | grafije za lastno veselje. Lahko se; zgodi, da bo nekoč to gradivo zani- mivo tudi za širšo javnost. Spreten fotograf lahko posname dogodke, pri katerih ni poklicnega reporterja. Ta- krat se prikaže zlata priložnost, da postane posnetek amaterja lokalno ali celo svetovno znan. ! Ob vsej dokumentarnosti fotore- portaž reporterji le niso brez oseb- nega značaja. Svojo osebnost vti- -snejo tudi svojim posnetkom. Neka- terim ležijo dogodivščine in senzaci- je, drugim veselje do ljudi in življenja, nekateri zelo radi portretirajo po- membne osebnosti, drugim je pri srcu vsakdanji človek sredi svojega okolja. Žal nam statistika Pulitzerje- vih nagrad kaže, da je le manjšina nagrajenih posnetkov odsev člove- kove sreče, kar trikrat več je posnet- kov nemirov, nesreč, vojn in nasilja. Vendar je tudi v teh primerih fotogra- fija opozorilo in opomin. Gre za od- govorno nalogo. < ; MIRO KAMBIČ