mladina, str. 16

tit

4
t

|

Ma rob zadnji strani ovitka

SLOVENSKA FOTOGRAFIJA OD ZAČETKOV DO DANES
NINA ANNE NIN JI NE E NIN

40. — DOGODKI —  '%

FOTOREPORTAŽA
(1)

Tristo tisoč fotografij! Ustvaril jih je
fotoreporter Mario Magajna, ki je

imel v rokah kamero polnih 401et. 23.

maja letos je prejel Tomšičevo na-
grado za svoje življenjsko delo. »Za
njegove fotografije je mogoče reči,
da so prava kronika časa in prosto-
ra,« pravi časopisno poročilo o tem
likovnem kronistu.

Mnogi naši fotografi v preteklosti
so bili podobno kot nagrajeni Ma-
gajna: odlični kronisti. svoje družbe,
čeprav niso prejeli posebnih nagrad.
Goriški fotograf Anton Jerkič je leta
1906 posnel enkratno fotografsko
reportažo o zadnji poti pesnika Si-
mona Gregorčiča, ki-so ga z vsemi
častmi spremili iz Gorice: daleč
navzgor ob Soči do domačega kraja
in ga pokopali nedaleč od rojstne va-
sice Vrsno. Takrat je stopil Jerkič s
svojo veliko kamero še v Vrsno in
ponesel je enkraten prizor: Gregor-
čičeve sorodnike in vaščane Vrsna,
zbrane pred pesnikovo rojstno hišo.
Ohranjeni originalni posnetek v mo-
drikastem tonu je izredno oster. Ti-
pična kmečka hiša in skupina odra-
slih ter otrok pomeni harmonično ce-
loto, ki nosi pečat močne socialne
dokumentacije, toplino in probleme
takratnega vaškega življerija.

V letih pred prvo svetovno vojno je
od 1911 dalje izhajala v Ljubljani
dobro ilustrirana revija Slovenski ilu-
strirani tednik, ki je vsebovala zani-
mive reportažne fotografije o tekočih
dogodkih.

Leta 1912 je zajel Tomačevo pri
Ljubljani zelo hud požar, v katerem je
zgorela celo gasilska brizgalna, trije
požrtvovalni gasilci pa so bili močno
opečeni. Fotograf Fran Rupnik jih: je
našel v bolnišnici čisto povite in ta
njegov posnetek bi našel sočuten
odmev tudi pri današnji publiki. Motiv,
je svojevrstno likovno delo, kis svojo
formo in ritmiko zbuja vtis poguma in
odločnosti. Morda pa bo kdo v naglici
zamenjal to sliko za sliko treh astro-
navtov. Vzeto reportažno je slika
vredna pozornosti.

Naši sodobni mladi reporterji so
našli številne navdihe in zanimive
motive na svojih poteh po tujini. Joca
Žnidaršiča in drugih ne bomo pose-
bej omenjali, z eno samo sliko pa

bomo predstavili Miška Kranjca. Fo- .

- tografijo je posnel na Poljskem. De-

jansko postane vsak popotnik s fo-
toaparatom neke vrste reporter, če-
prav slik pozneje ne objavi v časo-

pisju. Tujina je polna motivov, ki se :

zazdijo fotografu nekaj čisto novega,
nenavadnega. Mnogo slovenskih

potnikov, tudi študentov, je posredo-

valo svoje fotoreportaže v predava-
njih z diapozitivi pa. tudi v Mladini.
Verjetno se ravno iz vrst takšnih
mladih, privatnih fotoreporterjev ro-
dijo poznejši časopisni reporterji, ki
jim postane fotografija življenjski po-
klic. Takšen kruh.ni vedno bel in sla-
dek, je pa lahko zdrav življenjski
kruh, ki hrani obenem neštete lačne
oči bralcev in gledalcev doma in po
svetu.

Reportažna fotografija, ki danda:
nes polni dnevno časopisje, teden-
ske in mesečne revije, pa ni zgolj
delo enega samega človeka, fotore-

| porterja. Novinarska fotogr afija je si-

stem, ki temelji na značaju časopisa
ali revije, na premišljenem združe-
vanju slike in besede, na uredniškem

prijemu, ki postavlja sliko v "pravi

format in na pravo stran ter razvršča
slikovno gradivo po aktualnosti in
vsebinski teži. Tehnična stran s kva-
litetnim tiskom in dobro reprodukcijo
slike je prav tako pomembna. Ob
vsem tem ne gre pozabiti na agenci-
je, ki hitro posredujejo slike svetov-
nih dogajanj, pa na lastne fotograf-
ske arhive uredništev, ki lahko
spretno uvrščajo v občasne objave
tudi arhivsko gradivo. Drži, da imajo
bralci najrajši aktualne, sodobne
slike. Toda občasno se jim vzbudi
dober apetit tudi za spoznavanje do-
brih in slabih starih časov.

Fotoreportažo privatnega značaja |
si lahko ustvarja vsak ljubitelj foto- |
grafije za lastno veselje. Lahko se;
zgodi, da bo nekoč to gradivo zani-

mivo tudi za širšo javnost. Spreten
fotograf lahko posname dogodke, pri
katerih ni poklicnega reporterja. Ta-
krat se prikaže zlata priložnost, da
postane posnetek amaterja lokalno
ali celo svetovno znan. !

Ob vsej dokumentarnosti fotore-
portaž reporterji le niso brez oseb-
nega značaja. Svojo osebnost vti-

-snejo tudi svojim posnetkom. Neka-

terim ležijo dogodivščine in senzaci-
je, drugim veselje do ljudi in življenja,
nekateri zelo radi portretirajo po-
membne osebnosti, drugim je pri
srcu vsakdanji človek sredi svojega
okolja. Žal nam statistika Pulitzerje-
vih nagrad kaže, da je le manjšina
nagrajenih posnetkov odsev člove-
kove sreče, kar trikrat več je posnet-
kov nemirov, nesreč, vojn in nasilja.
Vendar je tudi v teh primerih fotogra-
fija opozorilo in opomin. Gre za od-
govorno nalogo. < ;

MIRO KAMBIČ