Dobri prevodniki imajo veliko šte- - vilo prostih elektronov, ki se lahko svobodno gibljejo skozi njihovo kri- stalno mrežo. Če se vsi ti elektroni s pomočjo električne napetosti usme- rijo, se začnejo gibati v točno dolo- čeno smer; pride do električnega - toka v'kovini. , V slabih prevodnikih (izolatorjih) so skoraj vsi elektroni vezani na atome in se ne morejo gibati, četudi so v električnem polju. V naravi obstajajo tudi elementi, ki niso niti prevodniki niti izolatorji, so pa za današnje računalništvo po- -. membnejši. To so polprevodniki, med katere sodi tudi silicij. Čisti pol- prevodniki ne prevajajo električnega toka, ker nimajo prostih nosilcev na- a. Kljub temu lahko dosežejo, da polprevodniki prevajajo električni tok. To storijo na ta način, da v čist polprevodniški kristal uvajajo kontro- lirano množino primesi. Te primesi (nečistoče) so ponavadi fosfor ali bor, ves ta postopek pa imenujemo dopiranje. En način dopiranja povzroči, da nečistoča, ki jo dodajo siliciju; pri- nese s sabo dodatne elektrone. Do- piranje silicija z nekaterimi drugimi nečistočami pa, nasprotno, povzroči primanjkljaj ljučeni v elektronsko vezje. Delovanje diode je, nasprotno, odvisno od tega, ali je povezana v prevodno ali neprevodno smer. Za- torej je dioda nesimetričen elektron- ski element. Dioda je pasiven element, ker ne more ojačevati električnega toka. Kljub temu so jo uporabili kot osnovo. prvih radijskih sprejemnikov. Ti so lahko radijske valove le sprejemali, zaznali, niso pa jih mogli ojačati. Zato je bil zvok takšnih »diodnih« sprejemnikov običajno. težko raz- poznaven. Pozneje so diode v radijskih spre- jemnikih zamenjali z vakuumskimi cevmi. Vakuumske cevi so pravza- prav tiste elektronke, ki smo jih ome- nili na začetku. Elektronka je steklena cev, po- -dobna podolgovati žarnici, v kateri se, v vakuumu, nahaja nekaj kovin- skih elementov. Ti elementi se med sabo razlikujejo po obliki po funkciji. ' Eden do teh elementov, imenuje se katoda, ima to lastnost, da segret oddaja elektrone. Katoda se segreje potem, ko prik- ljučimo elektronko na električni tok. Če obstaja še električna napetost med katodo in katerim od preostalih kovinskih elementov, se bodo proti slednjim začeli gibati tisti elektroni, ki so s katode že izpareli. Z drugimi besedami, skozi elek- tronko bo začel teči električni tok. Ta tok bo vedno usmerjen le stran od katode, nikoli proti njej. S tem je konec podobnosti med diodo in elek- tronko. Prednost elektronke je v tem, da se je lahko tok skozi njo poljubno ojačil. Zvok radijskega sprejemnika iz elektronk je bil potemtakem tako močen kolikor so si poslušalci želeli. Prvi računalniki so imeli na tisoče in tisoče elektronk. Bile so v logičnih vratih in preklopnikih računalnika, ni jih pa bilo v njegovem glavnem po- — mnilniku. Sorazmerno hitro so jih zamenjali s tranzistorji. Tranzistor so izdelali tako, da so diodi dodali še eno dopi- rano področje. Po zgradbi je bil torej prvi tranzistor (imenujemo ga tudi spojni ali bipolarni) podoben ne" kakšnemu »sendviču« treh področij; dopiranih na enem samem kristalu silicija. Pri tem sta robni področji spojnega tranzistorja vedno identič- ni. Ko so elektronke zamenjali s tran- zistorji, se je primerno zmanjšala tudi velikost računalnika, čeprav je bil » glavni pomnilnik zgrajen še vedno enako kot prej — iz magnetnih obročkov. Pri nadaljnjem zmanjša- nju celotnega računalnika se je zmanjševala tudi velikost magnetnih obročkov. Premer enega magnet- nega obročka so uspeli zmanjšati tako, da je meril le nekaj desetin mi- limetra. Kljub temu so magnetni obročki še vedno zasedali veliko ra- čunalnikovega prostora. č Za izdelavo računalnika so poleg tranzistorjev in magnetnih obročkov uporabljali tudi druge elektronske elemente (upore, kondenzatorje), ki so se med seboj razlikovali, tako po velikosti kakor tudi po moči. Pri izdelavi računalnika je bil resen : problem tudi povezava teh številnih elektronskih elementov. Čeprav je bila osnovna ideja v tem, da se po- veča zanesljivost računalnikovega . delovanja, jih je vodila tudi. misel o cenejši izdelavi. | "Problem so rešili tako, da so upo- rabili 213 ORy1--y> 168 ORx1--x <38 ORy1-y << OTHEN GOTO 60 LET c<6"RND? (1—2"(y1 > 84 ANDx <0ORy1 <84 ANDx> 0)): LET c 4) (ABS x> 20 OR ABS y> 20)-- 2"(ABS x> 50 OR ABS y> 50 )) LETx1 — x1 4x: LETy1 224 THEN PRINT "FOR TO NEXT "; CHR$ (PEEK N—128) : LETN < N418: GOTO 9999 IF PEEK N>192 THEN PRINT" NIZOVNO POLJE "', CHR$ (PEEK N — 96); "$" :LETN< N'-2-PEEK (N1-1) t 256'PEEK (N--2) :GOTO 9999 IF PEEK N <97 THEN PRINT" NIZ" , CHR$ (PEEK N--32);"$" 'LETN — Nit2PEEK (Nt1) 256'PEEK (N--2) : GOTO 9999 IF PEEKN <123 NPRINT' STEVILO" »CHR$ (PEEKN): LETN- N-45: GOTO 9999 IF PEEK N<155 THEN PRINT" STEVILČNO POLJE", CHR$ (PEEK N—32)-: LET N < N-2-PEEK (N-1)--256'PEEK (N:2) : GOTO 9990 PRINT ," STEVILO", CHR$ (PEEK N—64); ist NENA: IF PEEK N<128 THEN PRINT CHR$ (PEEK N):: GOTO 9997 PRINT CHR$ (PEEK N—128) : LET NeNt5 NEXTN RAČUNALNIŠTVO — INFORN